Japonska pismenka leta je kandži, ki pomeni medved. Za številne na japonskem podeželju, še posebej v regiji Tohoku na severu Honšuja, to ni presenečenje. V slikoviti prefekturi Ivate, ki je po velikosti in številu prebivalcev velika za približno dve tretjini Slovenije, so letos med aprilom in septembrom našteli kar 4500 srečanj z medvedi.
V številnih manjših krajih so letos oblasti postavile table z napisom »Pozor, medved!«. Obiskovalce narodnih parkov pozivajo tudi, naj se opremijo z zvončki in razpršilci proti medvedom. Po podatkih ministrstva za okolje je med aprilom in novembrom po vsej državi zaradi napadov medvedov umrlo rekordnih 13 ljudi, vseh napadov pa je bilo 197 – kar je prav tako nov rekord. Zgolj v prefekturi Ivate se je zgodilo 37 napadov, v sosednji Akiti pa celo 66.
Zakaj prihajajo v mesta? Strokovnjaki pravijo, da se lačni medvedi podajajo na stanovanjska in pozidana območja v iskanju hrane po slabi letini želoda in žira v svojem naravnem habitatu. Drugi, bolj dolgoročen trend je, da populacija medvedov na Japonskem raste. Po eni izmed študij je število azijskih črnih medvedov na Japonskem naraslo z okoli 15.000 leta 2012 na 44.000 letos. Ta številka ne vključuje rjavih medvedov, ki živijo na Hokaidu, najbolj severnem od glavnih japonskih otokov. Tudi njihovo število naj bi se v zadnjih treh desetletjih podvojilo.
Na največjem otoku Honšu so letos medvede prvič opazili tudi na skrajnem jugozahodnem koncu. Številni zato menijo, da se bodo medvedi, potem ko so bili sredi prejšnjega stoletja iztrebljeni, kmalu vrnili tudi na Kjušu, najjužnejšega od velikih japonskih otokov.
Jesen je v preteklosti pomenila konec sezone srečanj z medvedi, saj so se živali čez zimo umaknile v brloge na hibernacijo. A letos so zaradi pomanjkanja hrane medvedi ostali aktivni dlje in se tudi pogosteje približali človeškim naseljem. V mestu Osaka so oblasti razglasile izredne razmere, ki bodo zaradi opažanj medvedov veljale do konca leta. Prebivalcem svetujejo, naj ne hodijo ven zgodaj zjutraj ali pozno zvečer ter naj z dreves poberejo vse plodove kakija. Medvedi si namreč zapomnijo, kje so našli hrano, in se zato vračajo, še posebej, če gre za sladke sadeže. Kot poudarjajo tudi biologi, upravljanje populacije medvedov ni več področje, s katerim bi se srečevali samo odročni gorski kraji.
Odstrel kot neizogiben ukrep
Zaradi zaskrbljenosti javnosti je guverner province Akita, Kenta Suzuki, na pomoč poklical celo vojsko. Vojaki sicer medvedov ne smejo streljati, sodelujejo pa pri postavljanju pasti. Letos so v tej prefekturi zaradi napadov umrli štirje ljudje. Lovci so letos v Akiti, ki je velika za približno polovico Slovenije, ustrelili že več kot tisoč medvedov, celotna populacija pa naj bi znašala okoli 8000 primerkov. Država je letos namenila 3,4 milijarde jenov ali okoli 20 milijonov evrov izrednih sredstev za ukrepe proti medvedom, med katerimi je tudi najem več lovcev.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo manj srečanj z medvedi prineslo šele prihodnje leto, ko bodo lahko medvedi v svojem naravnem okolju spet našli dovolj hrane. K temu bi veliko pripomogle nekoliko nižje temperature kot letos, ko so na Japonskem padli vsi vročinski rekordi.