Na slovesnosti ob odprtju posodobljene infrastrukture je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sodeloval premier Andrej Plenković, ki je poudaril, da bo ta projekt, skupaj z drugimi naložbami v krepitev plinovodne infrastrukture, dodatno okrepil energetsko varnost Hrvaške in njeno vlogo regijskega energetskega vozlišča.
S terminalom za LNG na Krku in spremljajočo infrastrukturo je država po prepričanju vlade v Zagrebu postala relevanten igralec na evropskem plinskem trgu, da pa bi to vlogo v celoti izkoristila, je treba nadgraditi še nacionalno plinovodno omrežje.
Z danes uradno odprtim nadgrajenim plinovodom med Lučkim južno od hrvaške prestolnice in Zabokom severno od Zagreba, v bližini meje s Slovenijo, se bo po navedbah predsednika uprave sistemskega operaterja hrvaškega plinovodnega omrežja Plinacro, Ivice Ararja, letna zmogljivost pretoka plina proti Sloveniji okrepila s sedanjih 260 milijonov kubičnih metrov na 876 milijonov kubičnih metrov.
Z dograditvijo plinovodov Bosiljevo–Sisak in Sisak–Kozarac, ki poteka, naj bi se zmogljivost nadalje okrepila na okoli 1,5 milijarde kubičnih metrov.
Slovenski in hrvaški operater prenosnih sistemov plina Plinovodi in Plinacro sta medtem maja podpisala tudi skupno izjavo o povečanju zmogljivosti plinske povezave Rogatec v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji. S tem se bo omogočilo povečanje prenosa plina med državama in dodatno okrepilo energetsko povezanost Slovenije z regijo. Prva faza nadgradnje naj bi bila končana predvidoma sredi tega leta.
Plinacro je nadgradnjo plinovoda Lučko–Zabok financiral z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi v okviru orodja RePowerEU. Skupno je hrvaška država za investicijske projekte Plinacru iz tega naslova namenila 530 milijonov evrov.