Le nekaj dni pred iztekom začasnih ukrepov, ki državam omogočajo delno opustitev biometričnega dela sistema vstopa in izstopa (EES), IATA stopnjuje pritisk na Evropsko unijo. Thomas Reynaert, višji podpredsednik IATA za zunanje zadeve, je na medijskem brifingu v Bruslju 3. septembra pozval, naj možnost ostane na voljo do konca zimske sezone. Pri tem IATA ne zahteva preložitve sistema EES. Letalski prevozniki želijo predvsem ohraniti varnostni ventil, ki mejnim organom omogoča, da v primeru izjemno dolgih čakalnih dob začasno omilijo biometrični del postopka.
Sistem EES že prestaja zahtevno poletno preizkušnjo
Sistem EES je od 10. aprila 2026 v celoti operativen na zunanjih mejah 29 evropskih držav. Namenjen je digitalnemu evidentiranju vstopov državljanov tretjih držav na schengensko območje in izstopov z njega. Ob prvem vstopu sistem poleg podatkov o potovanju zabeleži tudi fotografijo obraza in prstne odtise. Uvedba novega sistema naj bi poenostavila in posodobila nadzor na zunanjih mejah, vendar je hkrati prinesla dodatne postopke, ki lahko v času največjih potovalnih konic povzročijo zastoje.
Evropska pravila državam v izjemnih okoliščinah omogočajo, da zaradi čezmernih čakalnih dob začasno opustijo zbiranje biometričnih podatkov. Ta prehodna možnost pa naj bi po trenutnih pravilih prenehala veljati po 6. septembru. Prav to skrbi letalsko industrijo, ki opozarja, da bi lahko odprava te možnosti v obdobju povečanega prometa znova povzročila dolge vrste na mejnih prehodih in letališčih.
Težava niso le potniki, temveč tudi oprema in postopki
Po navedbah težave IATA niso posledica zgolj velikega števila potnikov. V času poletne sezone so se pojavljale tudi tehnične težave s programsko in strojno opremo, pomanjkanje mejnih policistov ter neenakomerna dostopnost samopostrežnih kioskov in avtomatiziranih izhodov. Letalski prevozniki zato pozivajo k izboljšanju tehnološke infrastrukture in povečanju zmogljivosti na najbolj obremenjenih mejnih točkah.
Ena od rešitev, ki jo posebej podpirajo, je širša uporaba predhodne registracije oziroma predprijave potnikov pred prihodom na mejno kontrolo. Takšen pristop bi lahko del postopkov opravil že pred prihodom potnika na mejo in s tem zmanjšal obremenitev mejnih služb. IATA je že junija pozvala k podaljšanju možnosti delne opustitve biometričnih postopkov ter k jasnejšim in enotnejšim merilom, ki bi določala, kdaj lahko države takšen ukrep uporabijo.
Posebej pomembno za zunanje schengenske meje
Vprašanje je pomembno tudi za jadransko in jugovzhodno evropsko regijo, saj del najbolj obremenjenih zunanjih schengenskih meja leži prav na območju, kjer je poleti promet izjemno intenziven. Za Hrvaško so pomembni predvsem prehodi, prek katerih na schengensko območje vstopajo potniki iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Albanije. Daljše čakalne dobe lahko vplivajo ne le na posamezne potnike, temveč tudi na avtobusne prevoze, organizirane turistične ture, letališke prevoze in povezane vozne oziroma letalske rede.
Med poletjem je devet evropskih držav že pozvalo k nadaljevanju prilagodljivega izvajanja sistema tudi po 6. septembru. Evropska komisija oziroma institucije EU do začetka septembra še niso predstavile trajne rešitve, ki bi v celoti odgovorila na zahteve letalske industrije.