Z grškega ministrstva za okolje in energijo so s posebnim statusom lokalnim oblastem omogočili, da pospešijo nujne ukrepe za zagotavljanje oskrbe. Izredne razmere bodo občinam dovolile hitrejše izvajanje ključnih projektov in skrajšanje birokratskih postopkov. Načrt med ukrepi predvideva tudi kratkoročni najem mobilnih naprav za razsoljevanje morske vode. Odredba bo sprva veljala tri mesece, in sicer od 17. junija 2026.
Vse širša kriza, ki jo poganjata turizem in podnebje
Težave z vodo že dolgo niso omejene le na posamezne lokacije v Grčiji. Oskrbovalna kriza pesti različne dele države, saj so podobne ukrepe že morali sprejeti na otokih Meganisi, Leros in Karpatos. S platforme Greek Reporter poročajo, da so morali zaradi napete oskrbovalne situacije nedavno posredovati tudi na Krfu. Glavna vzroka za pomanjkanje ostajata zmanjšana količina padavin in naraščajoče poletno povpraševanje.
Problem dodatno zaostruje turizem, ki je ključen za grško gospodarstvo. Hoteli, restavracije, bazeni in druge turistične storitve potrebujejo ogromne količine dodatnih virov. To se dogaja ravno v sušnih poletnih mesecih, ko so naravne zaloge vode najmanjše. Po nekaterih ocenah turisti v povprečju porabijo od trikrat do petkrat več vode kot lokalni prebivalci.
Gospodarski pomen turizma in podnebne negotovosti
Razvoj dogodkov za grško gospodarstvo pomeni izjemno pomembno vprašanje, saj turizem ostaja ena najpomembnejših gospodarskih panog. Lansko leto so v Grčiji imeli okoli 230 milijonov prenočitev in ustvarili več kot 20 milijard evrov prihodkov, so zapisali pri nemškem Focusu. Celoten sektor, vključno s posrednimi učinki, prispeva znaten delež k celotni gospodarski uspešnosti države.
Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe ključno poglabljajo krizo. V južni Evropi se v poletnih mesecih s pomanjkanjem vode sooča do 70 odstotkov prebivalstva. Podnebni modeli napovedujejo vse bolj vroča in suha poletja, kar bo še dodatno obremenilo že tako krhke vodne vire. Priljubljeni otoki, kot sta Santorini in Mikonos, so že dlje časa odvisni od uvoza vode in energetsko potratnih obratov za razsoljevanje.
Sredozemski problem zahteva inovativne rešitve
Grčija pri tem ni osamljen primer, saj se s podobnimi izzivi srečujejo številne turistične destinacije v Sredozemlju. Otoki, denimo Malta in Kanarski otoki, so močno odvisni od razsoljevanja, kar prinaša visoke energetske in okoljske stroške. V Italiji so se poleti 2024 spopadali s polno vodno krizo v krajih, kot je Agrigento na Siciliji.
Kot odgovor na krizo turistični sektor uveljavlja strategije za boljše upravljanje vode. Te vključujejo vlaganja v posodobitev vodovodnih omrežij in gradnjo novih čistilnih naprav. Podjetja spodbujajo tudi tehnologije za varčevanje, kot so naprave za nizek pretok vode in pametni namakalni sistemi v hotelih. Nekatera letovišča uvajajo inovativne rešitve, kot sta zbiranje deževnice in recikliranje sive vode za sekundarno uporabo.
Globalno gledano se poraba sladke vode vsako leto poveča za en odstotek. Združeni narodi opozarjajo, da bi lahko povpraševanje po sladki vodi do leta 2030 preseglo razpoložljivo ponudbo za 40 odstotkov.