Portugalskemu diplomatu in politiku Antoniu Gutteresu se konec leta izteče mandat generalnega sekretarja Združenih narodov. V svetovni organizaciji vse od konca lanskega leta poteka zakulisno lobiranje in preštevanje podpore morebitnim kandidatom. Vse večji so pritiski, da je končno nastopil čas, da vodenje svetovne organizacije prevzame ženska. Med petimi kandidati so kar tri. Vse so velike zagovornice multilateralnega sistema in človekovih pravic.
María Fernanda Espinosa
Med vsemi aktualnimi kandidati za Guterresovo nasledstvo je najmlajša. Enainšestdesetletna nekdanja diplomatka je bila od septembra 2018 do septembra 2019 predsednica generalne skupščine OZN. Bila je četrta ženska na tem položaju. Pred tem je imela bogato politično kariero v Ekvadorju, kjer je v vladah Rafaela Coree služila kot zunanja in obrambna ministrica. Zavzema se za močnejšo preventivno diplomacijo, hitrejše odzivanje na konflikte in večjo vlogo držav globalnega juga.
Espinosa je kot svetovalka sodelovala tudi z OZN in nevladnimi organizacijami na področjih biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, socialne enakosti, politike v zvezi z avtohtonimi ljudstvi ter trajnostnega razvoja. Njeno kandidaturo je predlagala karibska država Antigva in Barbuda.
Michelle Bachelet
Štiriinsedemdesetletna političarka je ena izmed favoritinj za zmago v najbolj napetem potegovanju za najtežjo službo na svetu. Je dvakratna predsednica Čila in nekdanja visoka komisarka ZN za človekove pravice, med letoma 2010 in 2013 je bila tudi izvršna direktorica agencije ZN za ženske (UN Women), ki se zavzema za pravice žensk.
Sprva jo je skupaj z Brazilijo in Mehiko podpiral tudi domači Čile, kjer pa so pozneje podporo v vladi Joseja Antonia Kasta umaknili, rekoč da njena kampanja doma ne uživa širokega političnega soglasja, na mednarodni ravni pa ima slabe možnosti. Toda Kast je hotel z umikom podpore verjetno pokazati naklonjenost ameriškim republikancem, pri katerih Bacheletova očitno nima podpore tudi zaradi svojega stališča do splava.
Rebeca Grynspan
Bila je podpredsednica Kostarike v 90. letih, pozneje pa zgradila bogato kariero v sistemu Združenih narodov in latinskoameriških regionalnih organizacij. Delovala je v UNDP (Razvojni program ZN), latinskoameriški gospodarski komisiji ECLAC in ibero-ameriškem sekretariatu SEGIB. Zdaj vodi UNCTAD, agencijo ZN za trgovino in razvoj.
Med njenimi zadnjimi veliki dosežki je pomoč pri oblikovanju sporazuma med Rusijo in Ukrajino o izvozu žit po Črnem morju. Premore več socialno-ekonomskega znanja. Njena strokovna področja so predvsem globalna neenakost, razvoj držav globalnega juga, mednarodna trgovina, financiranje razvoja in socialna politika. Podpirata jo predvsem Kostarika in del latinskoameriškega bloka držav.
Rafael Grossi
Prav tako spada med favorite za naslednika Guteressa. Petinšestdesetletni generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je vrsto let v soju žarometov, hkrati pa deluje predvsem v senci. Pogosto se namreč zaupno pogaja z državami zaradi njihovih jedrskih materialov ali arzenalov. Šest let že vodi IAEA in vedno znova opozarja na nevarnost iranskega jedrskega programa ter svari pred širjenjem severnokorejskega jedrskega arzenala.
Je poklicni diplomat iz Argentine, oče osmih otrok in poliglot. Onstran jedrskega dogovarjanja z Iranom velja za njegov velik uspeh, da so ekipo nadzornikov IAEA namestili v jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini, ki jo zaseda Rusija. Kandidata je predlagala Argentina.
Macky Sall
Dvanajst let, do 2024, je kot predsednik vodil Senegal, izpeljal velike infrastrukturne projekte in se zavzemal za razvoj Afrike. Po izobrazbi je 64-letni politik geolog, ki se je v politične klopi prebil iz revnih razmer sina prodajalca arašidov.
Sall poudarja nujnost podpore državam v razvoju, ki jih bremeni dolg. Poziva k temeljiti prenovi varnostnega sveta, s čimer se odziva na zahteve držav v razvoju po stalnih sedežih v najvplivnejšem organu OZN.
Sallovo kandidaturo je podprl Burundi, čeprav nima enotne podpore afriških držav. Njegove kandidature ne podpirata Senegal in Nigerija, ena izmed ključnih držav v zahodni Afriki. Senegal je ni podprl zaradi spremembe oblasti v državi.
Sall je dolgo časa puščal odprto, ali bo kandidiral še za tretji mandat, kar je povzročilo velike napetosti v državi. Nova vlada stranke Pastef mu očita represijo nad opozicijo in protestniki v zadnjih letih njegovega mandata, ko je umrlo več deset ljudi.