Kot so zapisali pri Wall Street Journalu, kjer se sklicujejo na vire znotraj ameriškega obrambnega ministrstva, naj bi morebitno kopičenje čet Trumpu odprlo dodatne možnosti. Hkrati se nadaljujejo diplomatska prizadevanja z oblastmi v Teheranu.
Trump podaljšal ultimat
Ameriški predsednik je pravkar podaljšal ultimat Iranu za sprostitev strateško pomembne Hormuške ožine. Na platformi Truth Social je pojasnil, da do 6. aprila do 20. ure po vzhodnoameriškem času ne bodo napadali iranskih energetskih objektov. Pred tem so v uradu predsednika rok sicer že večkrat zamaknili.
V poročilu oporekajo navedbam o podaljšanju roka
Po Trumpovih besedah naj bi Iran sam zaprosil za podaljšanje – sprva za sedem dni. »Rekel sem: dam vam jih deset,« je predsednik dejal v intervjuju za Fox News. Kot razlog je navedel, da so iranske oblasti več naftnim tankerjem dovolile plutje skozi ožino.
Vendar v poročilu Wall Street Journala tem navedbam oporekajo. Po njihovih informacijah v Teheranu niso zahtevali tako dolgega odloga. Poleg tega iranska stran še ni podala končnega odgovora na ameriški načrt v 15 točkah za končanje konflikta. Posredniki so sporočili, da je Iran že izstavil svoje protizahteve.
Razpetost med grožnjami in diplomacijo
Trump je pred tem zagrozil z uničenjem iranskih elektrarn, če vodstvo v Teheranu Hormuške ožine ne odpre za ladijski promet v celoti in »brez groženj«. Prvi ultimat se je iztekel že prej, vendar je predsednik zaradi »zelo dobrih in produktivnih pogovorov« odobril začasen odlog.
V Iranu napovedujejo maščevanje
V Iranu so se odzvali z ostrimi grožnjami. V primeru napadov so napovedali popolno zaprtje ožine in povračilne udarce na energetske objekte v zalivskih državah.
Pogajanja s previdnim optimizmom
Medtem so predstavniki ZDA previdno optimistični. Posebni odposlanec Steve Witkoff je govoril o »močnih znakih«, da je dogovor mogoč. Dejal je, da bodo videli, ali bodo Iran lahko prepričali, da boljših alternativ ni.
Ozko grlo svetovnega gospodarstva
Hormuška ožina ostaja osrednja točka spora. Gre za edino povezavo Perzijskega zaliva s svetovnimi morji in eno najpomembnejših ladijskih poti na svetu. Prek nje transportirajo približno petino svetovne nafte in okoli 20 odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina. Temu primerno veliki so vplivi konflikta na mednarodno trgovino z energenti.