Novoizvoljenemu predsedniku je čestital protikandidat Šafik, ki naj bi bil po mnenju dela Egipčanov nekakšna kontinuiteta prejšnjega režima, in priznal poraz na volitvah. Prav tako mu je čestital tudi Husein Tantavi, vodja egiptovskega vrhovnega vojaškega sveta, ki državo vodi od Mubarakovega strmoglavljenja februarja lani.
Zvest član bratovščine
Mohamed Mursi prihaja iz pokrajine Šarkija v delti Nila, iz družine s štirimi otroki. Leta 1970 je v Kairu začel študij za inženirja, doktorat pa pridobil v ZDA. Po vrnitvi v Egipt se je zaposlil na univerzi Zagazig in kmalu stopil v politične vode. Bil je neodvisni poslanec, vendar v okviru Muslimanske bratovščine. Mursi je od leta 2011 vodil politično stranko Muslimanske bratovščine, Stranko za svobodo in pravičnost, predsedniški kandidat pa je postal potem, ko je volilna komisija pred prvim krogom volitev diskvalificirala prvo izbiro Muslimanske bratovščine Hairata Al Šaterja. Cenili so ga kot spretnega govorca, strpnega in sposobnega nekoliko omiliti pritiske skrajnežev znotraj Muslimanske bratovščine.
Merjenje moči z vojsko
V predvolilni kampanji je Mursi, ki je v vlogi predsedniškega kandidata sprva deloval malo nespretno in nekarizmatično, sicer vseskozi poudarjal, da bo Egipt vodil s posluhom za vse sile - predsedniške kandidate, ženske, salafiste in brate kopte. Zavezal se je, da si bo prizadeval za konec diskriminacije med Egipčani na osnovi vere, etnične pripadnosti in spola.
Mursi kljub tesni zmagi ne bo imel težav pri dokazovanju legitimnosti svojega mandata, kajti, če kaj drži, je to, da mu vojaški vrh ni bil naklonjen in da zato "štetje" glasov ni moglo potekati po željah Muslimanske bratovščine. Toda ne gre zanemariti, da je po volitvah Egipt ostal globoko razdeljen in da mnogi kljub Mursijevim drugačnim izjavam ne verjamejo, da Muslimanska bratovščina ne bo poskusila še bolj islamizirati družbe. Senca dvoma se je pojavila že takrat, ko je Muslimanska bratovščina zatrjevala, da se ne bo potegovala za predsedniški položaj, pa se je znotraj nje pojavilo kar nekaj kandidatov, med katerimi je zmagal zmerni Mursi. Trdila je tudi, da si ne bo prizadevala za večino v parlamentu, pa je snedla tudi to obljubo.
Drugo vprašanje pa je, koliko dejanske politične moči bo imel. Vojaški vrh, ki je nedavno razpustil parlament, si je v zadnjih dneh prisvojil precejšen kos politične pogače, saj ima nadzor nad obrambno in zunanjo politiko, lahko predlaga zakone in daje veto na predloge za novo ustavo. Vladajoči vrhovni vojaški svet, ki državo vodi od Mubarakovega strmoglavljenja februarja lani, je namreč pred dvema tednoma razpustil parlament, ker je ustavno sodišče odločilo, da so bile parlamentarne volitve konec lanskega leta v nasprotju z ustavo. Nato je 17. junija, tik po zaprtju volišč, sprejel niz ustavnih dopolnil, s katerimi si je med drugim prisvojil zakonodajno oblast in močno okrnil pristojnosti novega predsednika.
Zaradi tega sta se Muslimanska bratovščina in vrhovni svet javno ostro sporekla, a so začele krožiti govorice, da naj bi se skrivoma pogajala tudi o izidu volitev. V zadnjem tednu je vzdušje v državi zato postajalo vse bolj napeto.
Prve poteze pod drobnogledom
Mursi se zato lahko kaj hitro znajde med dvema ognjema - pritiski znotraj stranke, da uresniči svoje islamistične težnje, in generalskimi apetiti, da kljub revoluciji obdržijo vsaj nekaj nadzora nad vodenjem države. Verjetno bo že imenovanje premierja preizkusni kamen.
Mursi je napovedal, da bo kandidata iskal izven stranke in da bo poskusil za podpredsednika najti človeka iz drugih političnih opcij. Poražena stran bo vsako njegovo potezo dala pod drobnogled, enako pa bo počela tudi vojska. Egipčani, ki so doslej vse od časa faraonov imeli avtoritarne režime oziroma vodje, si seveda želijo stabilno, demokratično in k razvoju države usmerjeno oblast. Ta želja je prevevala stotisoče udeležencev protestov na trgu Tahrir, ki niso pripravljeni predolgo čakati na uresničitev nj ihovih zahtev. Nič manj nestrpna pa ne bo niti svetovna javnost.
Mursiju je po razglasitvi izidov volitev že čestital ameriški predsednik Barack Obama in ob tem zatrdil, da bodo ZDA Egiptu pomagale pri tranziciji v demokracijo. Ob tem je poraženca na volitvah Šafika pozval, naj spodbuja demokratični proces, ki bo združil egiptovski narod. Tudi predsednik republike Danilo Türk je čestital novoizvoljenemu predsedniku Egipta Mohamedu Mursiju. Ob tem je med drugim zatrdil, da je Slovenija pripravljena polno podpreti napore, da se izjemni potencial dinamičnega egiptovskega naroda usmeri v demokratično, pluralistično in enakopravno družbo.
