Evropski skrajni desničarji so pred enim letom vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo razumeli kot svojo veliko zmago, ker naj bi se tako okrepil njihov vpliv v EU. A kmalu so se nekateri od njega distancirali zaradi njegovega sovražnega odnosa do evropskih držav, kar je pokazal zlasti pri zviševanju carin. Nedavne grožnje glede Grenlandije pa so pri njegovih evropskih zaveznikih povzročile dodatno nelagodje. Evropski nacionalistični politiki in stranke, ki vidijo v suverenosti vsake nacije in varovanju meja sveto stvar, ne morejo odobravati voditelja tuje države, ki postavlja pod vprašaj suverenost in meje drugih držav, zaradi česar je tudi močno nepriljubljen v Evropi.
Bardella mora napadati Trumpa
Alice Weidel, voditeljica Alternative za Nemčijo (AfD), ki je na zadnjih zveznih parlamentarnih volitvah dobila 21 odstotkov glasov, je še decembra veljala za Trumpovo zaveznico. A prejšnji teden je izjavila, da je Trump kršil predvolilno obljubo, da se ne bo vmešaval v druge države. Weidlova je zdaj v težki situaciji, ker del stranke še naprej vidi v Trumpu pomembnega zaveznika, medtem ko ga velika večina Nemcev ne mara.
»Grožnje proti suverenosti neke države so nesprejemljive,« je ob Trumpovih grožnjah glede Grenlandije izjavil 30-letni voditelj skrajno desnega Nacionalnega zbora Jordan Bardella. V začetku januarja pa je obsodil ameriško ugrabitev Nicolasa Madura: »Spoštovanje mednarodnega prava in suverenost držav se ne smeta uveljavljati selektivno.« Bardella bi lahko namesto Marine Le Pen, ki ji grozi sodniška prepoved opravljanja javnih funkcij, nastopil na predsedniških volitvah čez dobro leto. A če hoče zmagati, za kar ima možnosti, mora napadati Trumpa, saj ga več kot 80 odstotkov Francozov ne mara. Francozi pa tudi sicer ne marajo ZDA.
Splahnelo navdušenje
Že spomladi 2025, ko je Trump začel carinsko vojno proti EU, so evropske skrajno desne stranke uvidele, da jih bo zavezništvo z njim drago stalo. Trumpove carine so predstavljale grožnjo evropskemu gospodarstvu, torej tudi zaposlitvam njihovih volivcev, ki so večinoma iz delavskega razreda. To so vedeli tudi volivci. Po nedavni anketi samo 20 odstotkov volivcev AfD vidi v izvolitvi Trumpa nekaj dobrega za njihovo državo, 47 odstotkov pa nekaj slabega. Podoben odstotek je med volivci Nacionalnega zbora, španskega Voxa in portugalske Chege.
Seveda sta Bardella in Weidlova kritizirala Trumpove carine. V Italiji jih je skrajno desna premierka Giorgia Meloni, ki sicer velja za Trumpovo prijateljico in zaveznico v Evropi, označila »za napačno odločitev«. Njen vladni partner Matteo Salvini, ki vodi skrajno desno Ligo, jih je sprva branil, potem mu je podpora padla in spremenil je svoje stališče. Le zadrti evroskeptiki na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji ostajajo zvesti Trumpu in napadajo Evropsko komisijo, ker ni bila uspešna v pogajanjih z ZDA. To velja za poljskega predsednika Karola Nawrockega in madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki bi se rada direktno, torej mimo EU, s Trumpom pogajala o carinah. Po grožnjah Grenlandiji poleg njiju ostajata zvesta Trumpu tudi španski Vox in stranka nizozemskega populista Geerta Wildersa.
