Humanitarna organizacija HRANA s sedežev v ZDA poroča, da je v protestih umrlo najmanj 538 ljudi, od teh 48 pripadnikov varnostnih sil. Pridržanih je več kot 10.600 oseb. Svarila režima in grožnje protestnikom pa očitno ne zaležejo, čeprav je iranski javni tožilec Mohamad Movahedi Azad dejal, da jih bodo imeli za sovražnike Boga, kar v državi prinaša smrtno kazen.
Dogajanje se je v dveh tednih demonstracij, ki so se začele kot upor proti slabim življenjskim razmeram, prelilo v enega največjih izzivov režima v njegovi skoraj polstoletni dobi.
V državi še naprej praktično ni interneta, saj je po poročilih organizacije Netblocks, ki spremlja svetovni splet, povezljivost pod enim odstotkom običajne. Kljub temu se na družbenih omrežjih pojavljajo posnetki dogajanja. Denimo o velikih množicah ponoči v teheranskem predelu Punak, ko so ljudje protestno ustvarjali hrup z udarjanjem po posodah, ali o spopadih med protestniki in varnostnimi silami v drugem največjem iranskem mestu Mašhad, kjer je slišati strele.
Vzajemne grožnje Washingtona in Teherana
Oblasti v Teheranu razlog za proteste kot vselej vidijo v zunanjih dejavnikih, predvsem v Izraelu in ZDA. Predsednik Masud Pezeškian je dejal, da ti državi v Iranu sejeta kaos in usmerjata proteste. »ZDA in Izrael sedita tam, dajeta navodila in pravita: nadaljujte, mi smo z vami. Isti ljudje, ki so napadli to državo in ubili naše mlade in otroke, zdaj usmerjajo te ljudi k napadom in jim pravijo, naj uničujejo, za kasneje pa jim obljubljajo podporo,« je dejal Pezeškian.
Trump je javno podprl proteste in iranske voditelje neposredno nagovoril z besedami: »Nikar ne začnite streljati, sicer bomo začeli streljati tudi mi.« Izraelski mediji poročajo, da sta o možnosti ameriškega posega po telefonu govorila ameriški zunanji minister Marco Rubio in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Nihče ne dvomi, da je ta možnost na mizi, potem ko so ZDA lani skupaj z Izraelom izpeljale zračne napade na iranske jedrske objekte. Iran je takrat odgovoril z raketnim napadom na Izrael, v katerem je bilo ubitih 16 ljudi, in raketnim napadom na oporišče ZDA v Združenih arabskih emiratih. ZDA so takrat sporočile, do se vse izstrelke prestregle.
Teheran zdaj ponavlja grožnjo. Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Baker Kalibaf je v nedeljo dejal: »Naj bomo jasni: v primeru napada na Iran bodo okupirana ozemlja (s čimer misli Izrael) in ameriška oporišča ter ladje legitimna tarča.«
Pahlavi: Režimu primanjkuje plačancev
Tudi prestolonaslednik Reza Pahlavi, sin pred desetletji odstavljenega pokojnega šaha, je Irance pozval, naj vztrajajo. »Z vašo široko in pogumno prisotnostjo na ulicah … ste resno oslabili vrhovnega voditelja Alija Hameneja in represivni aparat režima,« je dejal Pahlavi, ki ga del Irancev vidi kot mogočega novega voditelja, vsi pa ne. Pahlavi trdi, da je dobil podatke o resnih kadrovskih težavah iranskega represivnega aparata, saj naj bi mu močno primanjkovalo »plačancev, ki bi se spoprijeli z ljudmi na ulicah«.
Pezeškian je medtem nagovoril ljudstvo z besedami, da so ga pripravljeni poslušati in da naj se distancira od »izgrednikov in teroristov«. Oblast v Teheranu se je v preteklosti že zatekala k podobnemu receptu: grožnje tistim na ulicah in obljube vsem, ki bi ostali doma.
To so največji protesti po letu 2022, ko so izbruhnili po smrti kurdskega dekleta Mahse Amini v zaporu, ker ni nosilo rute tako, kot piše v zakonu. V nekaj mesecih je v protestih umrlo več kot 550 ljudi, 20.000 je bilo zaprtih.
