"Iranu smo dobavili določene vrste vojaške opreme, vendar ne sprejemamo obtožbe, da Iranu pomagamo z obveščevalnimi podatki," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov v intervjuju za francosko javno televizijo, ki je bil v četrtek objavljen na spletni strani ministrstva.
Po njegovih navedbah so lokacije ameriških vojaških baz v regiji poznane in javno dostopne, zaradi česar je deljenje tovrstnih obveščevalnih podatkov nepotrebno. Ob tem je zavrnil primerjave med dogajanjem na Bližnjem vzhodu in rusko vojno v Ukrajini.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v četrtek ob robu srečanja skupine sedmih najrazvitejših gospodarstev G7 dejala, da Rusija Iranu daje obveščevalne podatke, ki mu pomagajo pri "ubijanju Američanov".
Poudarila je, da sta ruska agresija v Ukrajini in vojna na Bližnjem vzhodu medsebojno povezani. Če ZDA želijo, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da jih Iran neha napadati, potem morajo izvajati pritisk tudi na Moskvo, da ne bo mogla pomagati iranskim oblastem, je še dejala Kallas.
Da z obveščevalnimi podatki in droni Iranu pomaga v vojni proti ZDA in Izraelu, je Rusijo v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov obtožil že ukrajinski veleposlanik pri ZN Andrij Melnik.
ZDA so pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran sicer posredovale v pogajanjih za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo, vendar kljub več krogom pogovorov napredka na tem področju ni bilo. Tristranski pogovori so nato zastali tudi v luči tega, da se je pozornost ZDA preusmerila na konflikt z Iranom.