Rusija se je pozitivno odzvala na namige več evropskih prestolnic, da so pripravljene obnoviti stike s Kremljem na najvišji ravni, torej tudi s predsednikom Vladimirjem Putinom.Gre za njihov velik preobrat, saj je evropska politika Putina postopno diplomatsko odrezala, enako kot prejšnja ameriška vlada. V Washingtonu se je s prihodom Donalda Trumpa to spremenilo, zdaj pa hočejo slediti tudi nekatere evropske prestolnice, ki ocenjujejo, da bodo sicer še naprej stale v drugi vrsti ob kovanju mirovnega načrta za Ukrajino.
»Slišali smo izjave več evropskih prestolnic, Pariza, Rima in celo Berlina, da se je zaradi evropske stabilnosti nujno pogovarjati z Rusi,« je dejal Peskov. To je označil za »pozitiven razvoj stališč, ki je popolnoma skladen z našimi pogledi«.
Meloni: prišel je čas
Italijanska premierka Giorgia Meloni je pred dnevi dejala, da je napočil čas za obnovo pogovorov Evrope z Rusijo na visoki ravni. »Mislim, da je prišel čas, da Evropa govori tudi z Rusijo. Če govori samo z eno stranjo, je njen prispevek omejen, se bojim,« je rekla, obenem pa opozorila, da je po njenem prepričanju nujen usklajen nastop, »sicer bomo Putinu naredili uslugo«. Konec decembra je podobno dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz pa zdaj pravi, da mora Evropa počasi poskusiti uravnotežiti odnose z Rusijo.
Enotnega evropskega pogleda na to vprašanje sicer ni. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je dejala, da pred pogovori »najprej potrebujemo dokaz, da si Putin dejansko želi mir, in trenutno ga še vedno ne vidim«. V Kremlju so zato kritizirali London, da je »neprestano destruktiven«.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa upa na novo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med svetovnim gospodarskim forumom v Davosu, ki se začne v ponedeljek. Trump tja prihaja z zelo močno delegacijo, Zelenski pa je zadnja leta redni gost. Zdaj pravi, da bi v Davosu morda lahko podpisali sporazum o ameriških varnostnih jamstvih Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega dogovora ter sporazum o povojni obnovi. Že pred tem se bo ukrajinska delegacija z ameriško sestala v ZDA, da bi dorekli nekatera odprta vprašanja.
Trump je sicer v sredo znova kritiziral Zelenskega z besedami, da je manj pripravljen skleniti mir od Putina. Zelenski je odvrnil, da Ukrajina »nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira miru«.
Slovenska veleposlanica predala poverilna pisma
V četrtek pa je v Kremlju potekal precej velik diplomatski dogodek – novi veleposlaniki 32 držav so predsedniku Vladimirju Putinu predali akreditivna pisma, med njimi tudi nova slovenska veleposlanica Alenka Suhadolnik. Putin je tam o evropskih državah dejal, da imajo njihovi odnosi z Rusijo zgodovinske korenine, v zdajšnjem obdobju pa so medsebojni dialog in stiki »na uradni, poslovni in družbeni ravni zmanjšani na minimum – ne po naši krivdi, to moram poudariti. Sodelovanje glede ključnih mednarodnih in regionalnih vprašanj je zamrznjeno«. Izrazil pa je upanje, da se bo to spremenilo.