V Moldaviji, državi v črnomorski soseščini EU, se spet iskri po lanskih parlamentarnih volitvah, kjer je Rusija z ostro hibridno kampanjo vnovič poskušala vplivati na volilni izid. Predsednica kandidatke za članstvo v Uniji Maia Sandu je začela očitno razmišljati o morebitni združitvi Moldavije z Romunijo. Do leta 1940 sta bili namreč združeni v kraljevini Romuniji, ko se je Sovjetska zveza odločila takratno Besarabijo (današnjo Moldavijo), ozemlje med rekama Prut in Dnester, vključiti v Sovjetsko zvezo.
»Če bi imeli referendum, bi glasovala za združitev z Romunijo. Poglejte, kaj se dogaja v svetu. Majhni državi, kot je Moldavija, je vse težje preživeti kot demokraciji, kot suvereni državi, in se seveda upreti Rusiji,« je pred dnevi dejala v intervjuju za britanski podkast The Rest is Politics. Vendarle je tudi dodala, da večina Moldavcev podpira ohranitev neodvisnosti in vključitev v EU namesto vnovične združitve z Romunijo. Državo namerava voditi po tej poti.
Premier se strinja s predsednico
Številne moldavske stranke imajo ponovno združitev z Romunijo zapisano v svojih programih, močno pa temu nasprotujejo proruske stranke, ki pravijo, da bi Moldavija tako izgubila svojo suverenost. Javno mnenje se v zadnjem času spet obrača v prid združitvi. Naklonjeno naj bi ji bilo 40 odstotkov volilcev, medtem ko je poprej bila podpora za takšen politični korak pri 30 odstotkih anketirancev. Že zdaj ima okoli 1,5 milijona od skupno 2,4 milijona Moldavcev tudi romunsko državljanstvo.
Po intervjuju Sandujeve je podobno stališče zavzel tudi premier Aleksandru Munteanu. Osebno bi glasoval za združitev Republike Moldavije z Romunijo, če bi bil organiziran tak referendum, je dejal in pojasnil, da gre za njegovo osebno politično stališče kot državljana. Hkrati je poudaril, da ne bo poudarjal te teme, ampak bo deloval po volji večine prebivalcev države in v okviru uradnega strateškega cilja Moldavije, ki je trenutno pridružitev Evropski uniji.
Ostro so v Moldaviji izjave predsednice kritizirali v proruskih strankah. Stranka socialistov Republike Moldavije, ki jo vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je podobno kot Komunistična stranka Sandujevo obtožila državne izdaje.
»Izjava nezakonite predsednice Maie Sandu o njeni pripravljenosti glasovati za likvidacijo Republike Moldavije in njeno priključitev Romuniji ni osebno mnenje ali abstraktna spekulacija, ampak odkrita politična izdaja, usmerjena proti moldavski državi. De facto je Maia Sandu javno priznala, da Republike Moldavije ne šteje za vrednoto, ki jo je vredno ohraniti, in da je pripravljena podpreti njeno uničenje. To je neposredna izdaja nacionalnih interesov,« so zapisali v Dodonovi stranki, kjer menijo, da bi Sandujeva morala takoj odstopiti.
Oster odziv Moskve
Na razmišljanje o referendumu so se ostro odzvali v Moskvi, ki je z ruskimi vojaki v separatistični Pridnjestrski republiki velik destabilizirajoč dejavnik Moldavije. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bi načrti moldavske predsednice za izvedbo referenduma o ponovni združitvi z Romunijo uničili moldavsko državnost.
Moldavija nadaljuje nujne formalnosti za dokončanje izstopa iz Skupnosti neodvisnih držav (CIS), ki je nastala po razpadu Sovjetske zveze. Država že vse od leta 2023 ne sodeluje več v nobeni dejavnosti CIS. »Smo v postopku potrjevanja odpovedi treh sporazumov s CIS. Odpoved teh treh sporazumov bo pomenila, da lahko rečemo, da s pravnega vidika nismo več članica. De facto smo začasno prekinili sodelovanje, vendar de jure še vedno ostajamo članica,« je pojasni zunanji minister Mihai Popsoi.
Romunski politični vrh je pojasnjeval, da je vprašanje združitve predvsem volja moldavskega ljudstva, stališče uradne Bukarešte glede združitve pa se ni spremenilo. To predvideva (sprejeto je bilo s soglasno odločitvijo poslancev), da je država pripravljena začeti pogovore o združitvi, ko bo za to pripravljena Moldavija.
