Povprečje na ravni Evropske unije je bilo leta 2025 26,3 leta, kar pomeni, da Nemčija ostaja pod evropskim povprečjem, čeprav se je starost v primerjavi z letom prej rahlo zvišala (s 23,9 na 24,1 leta). Slovenija se na tej lestvici tradicionalno uvršča med države, kjer mladi dom staršev zapuščajo razmeroma pozno, čeprav so se trendi v zadnjem desetletju začeli rahlo obračati.
Velike razlike med severom in jugom
Statistika razkriva globok razkorak med različnimi deli celine. Najdlje pri starših doma ostajajo mladi na Hrvaškem, ki se v povprečju odselijo šele pri 31,5 leta. Podobno pozno se na svoje podajo tudi mladi v Grčiji in na Slovaškem, kjer povprečna starost znaša 30,9 leta. Slovenci smo malce hitrejši, povprečna starost ob odselitvi v Sloveniji znaša približno 28,2 leta.
V zadnjih desetih letih je Slovenija doživela zanimiv premik. Še pred desetletjem je bila povprečna starost ob odselitvi blizu 30 let. Od takrat se je ta meja postopoma spuščala proti 28 letom. Na ta trend sta vplivala obdobje gospodarske rasti in večja razpoložljivost študentskih ter zaposlitev mladih, vendar so visoke cene nepremičnin v zadnjih treh letih ta proces ponovno nekoliko upočasnile.
Povsem drugačna slika je na severu Evrope, kjer je težnja po zgodnji osamosvojitvi precej bolj izrazita. Mladi Finci gredo na svoje že pri 21,3 leta, na Danskem povprečna starost znaša 21,8 leta, v Litvi pa 22,7 leta. Te razlike so pogosto povezane s kulturnimi normami, gospodarsko stabilnostjo in dostopnostjo študentskih stanovanj oziroma socialne podpore za mlade.
Ženske so pri osamosvajanju hitrejše
Podatki Eurostata kažejo tudi na opazne razlike med spoloma, ki so prisotne v celotni Evropski uniji. Mladi moški v Nemčiji zapustijo starševski dom v povprečju pri 24,8 leta, medtem ko se mlade ženske za ta korak odločijo bistveno prej, in sicer pri 23,3 leta. Ta razlika med spoloma ostaja konstanten trend v evropski statistiki zadnjih let.
Zakaj ženske hitreje zapustijo dom?
Podatki po vsej Evropi dosledno kažejo, da ženske zapustijo starševsko gnezdo približno leto do dve prej kot moški. Razlogov za to je več.
Hitrejše socialno dozorevanje: psihološke in sociološke študije pogosto navajajo, da dekleta v povprečju hitreje dosežejo socialno in emocionalno zrelost. To jih vodi k zgodnejši želji po neodvisnosti in vzpostavitvi lastnega gospodinjstva.
Partnerstva in zakonska zveza: ženske v povprečju vstopajo v resne zveze s partnerji, ki so nekaj let starejši od njih. Ti partnerji so pogosto že finančno stabilnejši ali so že zapustili dom, kar ženskam olajša selitev k njim.
Hišna opravila in pričakovanja: nekatere sociološke teorije namigujejo na t. i. udobje doma. V tradicionalnih okoljih se od hčera pogosteje pričakuje pomoč pri gospodinjskih opravilih, medtem ko sinovi pogosto uživajo večjo mero postrežbe (»mama servis«). To ustvarja večjo motivacijo pri ženskah, da si ustvarijo dom po lastnih pravilih.
Izobraževanje: večji delež žensk se vpisuje na izobraževanje, ki pogosto zahteva selitev v drugo mesto. Ko se enkrat odselijo zaradi študija, se redkeje trajno vrnejo domov k staršem.