Ko so ji nazadnje diagnosticirali raka, natančneje Hodgkinov limfom, je bila šokirana, ko je izvedela, da je bil tudi neznosni srbež eden od simptomov bolezni. Za revijo People je povedala, da je pred pojavom prvih simptomov živela zelo aktivno. Tekla je na polmaratonih, dvigovala uteži in hodila v telovadnico. Ni kadila, le redko je zbolela, tudi njeni redni krvni izvidi pa so bili po njenih besedah povsem normalni.
Odgovore poiskala na spletu
Ko se je pojavil srbež, je najprej posumila na alergijsko reakcijo na parfum, dezodorant ali pralna sredstva. Izločanje posameznih izdelkov ni pomagalo. Poleg nočnega potenja in aken, ki jih je sprva pripisovala hormonskim spremembam, so se kmalu pojavili še utrujenost, slabši apetit in težave s koncentracijo. Po dveh mesecih hudega srbenja se je odločila poiskati zdravniško pomoč.
»Sredi noči sem se zbujala in se močno praskala, saj sem imela občutek, kot da mi nekaj leze po koži,« se je spominjala. Ker na koži ni imela izpuščajev, ji je prvi zdravnik po njenih besedah svetoval, naj kožo dobro vlaži, težave pa pripisal vročemu in vlažnemu vremenu. Drugemu zdravniku je enake simptome omenila ob pregledu zaradi okužbe. Predpisal ji je zdravila proti garjam, vendar se stanje ni izboljšalo.
Ker je bila vse bolj izčrpana, je začela odgovore iskati tudi na spletu. Preverjala je, ali je v stanovanju morda plesen, preizkušala različne pripravke in ponovno obiskovala zdravnike. Toda niti kreme niti antihistaminiki ji niso prinesli trajnejšega olajšanja.
Diagnoza ji je prinesla olajšanje
Prelomni trenutek je bil pojav zatrdline na vratu. Ko je simptome povezala s srbenjem, nočnim potenjem in utrujenostjo, je posumila na rakavo bolezen. Nadaljnje preiskave so njene sume potrdile. Diagnosticirali so ji Hodgkinov limfom. »Želela sem si samo, da bi srbenje prenehalo in da bi lahko prespala celo noč. Čustveno, psihično in fizično sem bila povsem izčrpana,« je povedala.
Diagnoza ji je prinesla olajšanje, saj je končno izvedela, kaj povzroča njene težave. Hkrati pa je bila jezna zaradi predhodnih zdravniških pregledov. »Nič ni bolj frustrirajoče kot občutek, da je nekaj resno narobe, ljudje, ki bi vam morali pomagati, pa vas ne jemljejo resno,« je dejala.
V času pogovora za revijo People je že prestajala kemoterapijo. Povedala je, da so se po prvem ciklu zdravljenja težave, ki so jo dotlej mučile, umirile. Znova je lahko spala, ne da bi se ponoči zbujala in praskala. Zdravljenje je takrat razmeroma dobro prenašala, občasno jo je mučila le utrujenost.
Trudila se je ostati telesno dejavna, kolikor ji je dopuščalo počutje, vendar je spremenila odnos do lastnih pričakovanj in se naučila, da si mora vzeti tudi čas za počitek.
Vsem, ki se znajdejo v podobno težkem življenjskem obdobju, je svetovala, naj se oprejo na bližnje in si dovolijo upočasniti tempo življenja.