Posadka je zdrava in srečna, je sporočila NASA. Kot je dodala, je uspešna misija "začetek nove dobe raziskovanja vesolja s človeško posadko".
Vesoljska kapsula je v morju pristala s pomočjo treh padal, ki so upočasnila njeno pristajanje. Po varnostnem pregledu so člani posadke drug za drugim zapustili kapsulo, s helikopterjem so jih nato premestili na ladjo ameriške mornarice, kjer so opravili prve zdravniške preglede.
Poveljnik misije Reid Wiseman je po pristanku sporočil, da so člani posadke pristanek dobro prestali in da so "stabilni", poročajo tuje tiskovne agencije.
Pristanek je bil zapleten manever, med katerim je kapsula dosegla hitrost do približno 38.400 kilometrov na uro, kar je astronavte izpostavilo izjemnim fizičnim obremenitvam. Poseben ščit jih je zaščitil pred izjemno vročino, ki ji je bila kapsula izpostavljena med vstopom v Zemljino atmosfero. Komunikacija z nadzornim centrom je bila namerno prekinjena za približno šest minut, kapsula pa je nato pristala v Tihem oceanu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Štiričlanska posadka, ki so jo poleg Wisemana sestavljali Američana Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, se je s prve odprave proti Luni s človeško posadko po 50 letih vrnila po doživetju nepozabnih trenutkov, potem ko so se od Zemlje oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.
Med drugim so opazovali popoln Sončev mrk in delili osupljive fotografije, vključno s posnetkom Zemljinega "zahoda" v trenutku, ko se naš planet spusti pod Lunino obzorje.
Končni cilj programa Artemis, v okviru katerega je ameriška vesoljska agencija Nasa leta 2022 že uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, je vzpostaviti dolgoročno prisotnost na Luni kot odskočno desko za raziskovanje Marsa.
Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028.
