Ameriški predsednik Donald Trump je po odložitvi novih napadov na Iran – razmišljal je o zavzetju otoka Karg – zadovoljen z novim dogovorom z Iranom, kjer bo očitno treba doreči še nekaj podrobnosti. Po Trumpovih besedah zmagoslavja so ZDA dobile vse, kar so hotele, prav tako se je Iran obvezal, da ne bo pridobil jedrskega orožja. Iran vztraja, da končna odločitev o podpori memoranduma še ni bila sprejeta, kljub temu pa so v državnih medijih že objavili podrobnosti dogovora.
Kaj točno, če sploh kaj, je treba v štirinajstih točkah memoranduma še spremeniti, ni znano. Po neuradnih virih naj bi se na ciljni ravni pogajanj osredotočili še na jedrska in gospodarska vprašanja, medtem ko se o iranskem raketnem programu naj ne bi več pogajali.
Kaj prinaša dogovor?
Vsebino dogovora, ki se od začetne različice memoranduma ni bistveno spreminjal, so objavili iranski mediji. Memorandum predvideva takojšnjo in trajno prekinitev spopadov na vseh frontah, vključno z Libanonom. ZDA se z dogovorom obvezujejo, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Irana in bodo spoštovale njihovo suverenost. Popolnoma bo odpravljena morska blokada iranskih pristanišč v 30 dneh, prav tako naj bi se v istem času ponovno odprla tudi Hormuška ožina, in to v skladu z dogovori, ki jih bo določil Iran. To slednje določilo bi bilo novost in kompromis ZDA.
Dogovor prav tako predvideva, da se bo v dveh mesecih po njegovi sklenitvi s pogajanji doseglo dogovor o končnem sporazumu o jedrskih vprašanjih in popolni odpravi primarnih in sekundarnih sankcij ZDA ter resolucij varnostnega sveta Združenih narodov in sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo. Končni sporazum bi se osredotočal izključno na usodo obogatenega materiala in dejavnosti obogatitve, odpravo sankcij in načrte za obnovo iranskega gospodarstva. Razprave o iranskem raketnem programu in podpori odporniškim skupinam bi bile dokončno izključene iz dnevnega reda.
Iran je medtem po osnutku memoranduma sodeč že zdaj privolil, da ne bo proizvajal jedrskega orožja. V času dvomesečnih pogajanj bo prišlo do sprostitve 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, pri čemer bi bila polovica tega zneska na voljo Iranu še pred začetkom pogajanj. Takšno vračanje zamrznjenih sredstev je kompromis obeh držav. Trump je bil pod notranjepolitičnimi pritiski jastrebov, naj zamrznjenih sredstev sploh ne sprosti, medtem ko je Iran hotel sprva takojšnje vračilo vseh sredstev.
ZDA so v objavljeni, domnevno zadnji različici memoranduma privolile, da bodo umaknile svoje sile z območij v bližini Irana, prav tako bodo odpravile sankcije na prodajo iranske nafte, petrokemijskih izdelkov in derivatov. V memorandum je vključena zahteva, da ZDA in njihovi zavezniki predložijo načrte za obnovo Irana v vrednosti vsaj 300 milijard dolarjev. Ob tem, da bi dokončni sporazum potrdili z resolucijo varnostnega sveta, memorandum še predvideva, da bo vzpostavljen nadzorni mehanizem za izvajanje sporazuma.
Ameriški predsednik Trump je v četrtek dejal, da je Washington sklenil odličen dogovor z Iranom. Napovedal je, da se bo podpredsednik J. D. Vance udeležil podpisa sporazuma med ZDA in Iranom, ki naj bi potekal ta konec tedna v Evropi. Kot možen kraj podpisa dogovora se omenja Ženeva, slovesnost pa bi utegnila potekati v nedeljo.