Zasedanje je bilo le dva dni po tem, ko so ZDA in Izrael sprožili napade na Iran, že prvi dan pa je v napadu na šolo na jugu Irana v kraju Minab umrlo 165 šolark in osebja. Prav danes v tem kraju potekajo množični pogrebi, na katerih spet vpijejo gesla »Smrt Ameriki!« in »Smrt Izraelu!«.
Melania Trump je s svojim vodenjem seje varnostnega sveta – ta je bila napovedana že pred ameriško-izraelskim napadom na Iran – orala ledino. Bilo je namreč prvič, da je zakonski partner katerega koli svetovnega voditelja vodil zasedanje 15-članskega varnostnega sveta.
S svojim nastopom je prva dama ZDA želela poudariti izobraževanje kot način za spodbujanje strpnosti in svetovnega miru. »ZDA stojijo ob strani vsem otrokom po vsem svetu. Upam, da boste kmalu doživeli mir,« je dejala Melania Trump.
Močno se je zavzela tudi, da bi bili vsi otroci povezani z umetno inteligenco, ki bi jim pomagala spoznavati prepričanja, običaje in zgodovino drugih. »Umetna inteligenca demokratizira znanje, ki je bilo nekoč omejeno na univerzitetne knjižnice,« je ocenjevala in članice varnostnega sveta pozvala, naj zaščitijo učenje.
»Trajni mir bo dosežen, ko bodo znanje in razumevanje v vseh družbah v celoti cenjeni. Vrednost, ki jo voditelji države pripisujejo izobraževanju, oblikuje jedro prepričanj njihove države. (…) Država, ki učenje obravnava kot sveto, ščiti svoje knjige, jezik, znanost in matematiko – ščiti svojo prihodnost. To vodi do nečesa močnega – do večjega razumevanja, moralnega razmišljanja in strpnosti do drugih. Do miru,« je dejala Trumpova.
ZN: Šole so v konfliktih lahko varno mesto
Še preden se je začelo zasedanje, je iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani ocenil, da je globoko sramotno in hinavsko, da ZDA sklicujejo zasedanje o zaščiti otrok v konfliktih, medtem ko izvajajo zračne napade na iranska mesta. »Za Združene države Amerike zaščita otrok in ohranjanje mednarodnega miru in varnosti očitno pomenita nekaj povsem drugega kot to, kar določa ustanovna listina ZN,« je menil Iravani.
Glede na to, da 234 milijonov otrok v konfliktnih razmerah potrebuje podporo pri izobraževanju, 85 milijonov pa sploh ne obiskuje šole, je podsekretarka generalna za politične zadeve in vzpostavljanje miru Rosemary DiCarlo v poročilu svetu povedala, da razprava poteka v izjemno pomembnem trenutku. V konfliktih so šole lahko ena od redkih varnih mest, ki otroke ščitijo in jim zagotavljajo osnovne storitve, je pripovedovala in opozorila, da so v OZN samo v letu 2024 potrdili skupno 2374 napadov na šole in bolnišnice.
Navezala se je tudi na aktualno vojno na Bližnjem vzhodu in napad prvega dne na šolo v Minabu. Odgovornost za napad v Izraelu zanikajo, iz ZDA pa so doslej sporočili, da preverjajo dogajanje. Šole v Izraelu, Združenih arabskih emiratih, Katarju, Bahrajnu in Omanu so zaprle vrata in prešle na učenje na daljavo, je sporočila podsekretarka DiCarlova. Glede napada na osnovno šolo v iranskem mestu Minab je povedala, da so ameriške oblasti napovedale preiskavo poročil o napadu.
Obtožbe na račun ZDA, protiobtožbe na račun Irana
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v minulih dneh obtožil ZDA in Izrael za umor šolark. »To so grobovi, ki so bili izkopani za več kot 160 nedolžnih mladih deklet, ki so bile ubite v ameriško-izraelskem bombardiranju osnovne šole. Njihova telesa so bila raztrgana na koščke. Tako je v resnici videti 'reševanje', ki ga je obljubil gospod Trump. Od Gaze do Minaba, nedolžni so bili umorjeni s hladnokrvnostjo,« je sporočil Aragči. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je iranske obtožbe zavrnil z besedami, da ZDA ne ciljajo namenoma šol. Pojavlja se tudi teza, predvsem v Izraelu, da bi rakete na šolo lahko izstrelila Revolucionarna garda.
Na zasedanju varnostnega sveta se je umora šolark v Minabu posredno dotaknil kitajski veleposlanik Fu Cong. Na splošno je dejal, da so napadi na šole ena od hudih kršitev pravic otrok, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov, in da bi morala mednarodna skupnost na takšne incidente odgovoriti z obsežnimi preiskavami in prizadevanji za dosego odgovornosti.
