Na prvi pogled je morda videti, kot da se v Franciji dogaja množični eksodus najpremožnejšega dela prebivalstva, a ni tako. V državi še naprej živi več kot 2,4 milijona posameznikov, katerih premoženje je višje od enega milijona evrov. Kljub temu ekonomisti opozarjajo, da ima odhod bogatašev nesorazmerno velik vpliv na gospodarstvo.
Lani je vsak odhajajoči milijonar s seboj v povprečju odnesel pet milijonov evrov osebnega premoženja, kar pomeni, da je državo skupno zapustilo približno 4 milijarde evrov, kažejo podatki Francoskega inštituta za raziskave javne uprave in politike (iFRAP).
Zakaj odhajajo?
Glavni razlogi za odhod premožnih posameznikov so povezani s politično nestabilnostjo in negotovostjo glede prihodnje davčne politike, piše Euronews. Francija je v zadnjih petih letih zamenjala šest predsednikov vlad, zvrstilo se je več proračunskih kriz, precej skrbi pa vzbuja tudi obet politične prihodnosti. Na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto aprila, bo kandidirala tudi kontroverzna Marine Le Pen.
Poleg tega v državi potekajo intenzivne razprave o obdavčitvi najbogatejšega sloja prebivalstva. Ekonomist Gabriel Zucman je predlagal uvedbo 2-odstotnega davka na premoženje, ki presega 100 milijonov evrov, njegov predlog pa je vključeval tudi tako imenovani izstopni davek. Tega bi tisti bogataši, ki bi se odločili zapustiti državo, morali plačevati še pet let po selitvi v tujino.
Najbogatejši pospešeno bogatijo
Zagovorniki so pojasnjevali, da bi z Zucmanovim davkom lahko letno zbrali približno 20 milijard evrov, ukrep pa bi se dotikal zgolj okoli 1800 gospodinjstev. Opozarjali so tudi, da se je koncentriranje bogastva v rokah peščice v zadnjih desetletjih pospešilo in da bi morali najbogatejši prispevati večji delež pri financiranju javnih storitev.
Predlog so lani v državnem zboru sprejeli, vendar ga je senat blokiral. Kasneje so ga med razpravo o proračunu za leto 2026 zavrnili. Zucmanov zakon je nato nadomestil zakon, ki je uvedel 20-odstotni davek na luksuzna sredstva, kot so jahte, zasebna letala, športni avtomobili in nakit v vrednosti najmanj 5 milijonov evrov, namesto širokega davka na premoženje.
Obdavčitev ne vodi nujno v izseljevanje
Mnenja, da obdavčitev premoženja neizogibno vodi v izseljevanje, ne delijo vsi. Francoski ekonomist Thomas Piketty, avtor odmevne knjige Kapital v 21. stoletju, trdi, da so tveganja bega kapitala pogosto precenjena in da bi lahko večje mednarodno sodelovanje znatno povečalo učinkovitost davkov na premoženje.
Piketty pojasnjuje, da naraščajočo neenakost spodbujajo desetletja visokih davčnih olajšav za najbogatejše, in trdi, da bi pametno zasnovani davki na premoženje lahko zmanjšali neenakost, ne da bi bistveno škodovali naložbam.
Kritiki pa trdijo, da je Francija že preizkusila številne od teh idej. Trdijo, da ima lahko že relativno majhno število odhajajočih podjetnikov in vlagateljev nesorazmeren vpliv na gospodarsko rast, saj imajo v lasti podjetja, financirajo nova podjetja in ustvarjajo delovna mesta.
Kam odhajajo?
V luči obdavčevanja premoženja se nekatere države načrtno pozicionirajo kot oaze za bogate migrante. V Evropi postaja izjemno priljubljena Italija, ki je uvedla ugodnejši davčni režim za tuje rezidente s fiksno obdavčitvijo dohodkov iz tujine.
Tradicionalno privlačna ostajata Švica in Monako s svojimi ugodnimi ureditvami ter visoko stopnjo zasebnosti, medtem ko Portugalska kljub nedavnim poostritvam ugodnostnega režima še vedno privablja del premožnih priseljencev.
Zunaj Evrope kot ena vodilnih globalnih destinacij za tuji kapital ostajajo Združeni arabski emirati, predvsem zaradi popolne odsotnosti dohodnine.