Otočane trenutno zanima malo drugega kot nova kriza monarhije in kraljeve družine, ki je vse predolgo ignorirala obtožbe na račun nekdanjega princa Andrewa, po novem člana družine s policijsko kartoteko, ki po aretaciji in dvanajsturnem zaslišanju zdaj na prostosti čaka odločitev tožilstva o tem, ali bo vložilo uradno obtožnico. Ena od preostalih tem, ki so vseeno pritegnile pozornost, je razgrnitev več različnih predlogov vlade o prenovi parlamentarne palače. Stroške prenove bodo namreč krili davkoplačevalci. Natančneje: očitno dve generaciji davkoplačevalcev.
Vsak teden 1,7 milijona evrov za vzdrževanje
Posest palače, ki ima več delov, meri več kot 32.000 kvadratnih metrov. Skupna notranja površina palače je 112.476 kvadratnih metrov, kar vključuje vse nadstropja, več kot 1100 prostorov oziroma sob, več kot tri kilometre hodnikov, 100 stopnišč in 31 dvigal.
Nihče ne oporeka temu, da stara utrujena Westminstrska palača potrebuje resno prenovo namesto sprotnega krpanja. Posebno zaradi podatka, da je vsak mesec potrebnih okoli 2900 popravil tega in onega, ki jih je iz leta v leto več. Od leta 2016 do zdaj so morali v palači, med drugim, pogasiti 36 manjših požarov.
Toda po favoriziranem predlogu bi prenova trajala kar 61 let, stala pa bi neverjetnih skoraj 40 milijard funtov (45,78 milijarde evrov). Skupina strokovnjakov, ki vodi ta projekt, je politike opozorila, da bi tudi odlašanje s prenovo te zgodovinske spominsko zaščitene palače, katere vzdrževanje na leto stane približno 90 milijonov evrov oziroma vsak teden dobrih 1,7 milijona evrov, državo drago stalo in peljalo v propadanje objekta.
Otočani pa se sprašujejo, kako je mogoče, da bi, po favoriziranem predlogu, prenova enega poslopja, čeprav je res veliko in ima več delov, trajala več kot šest desetletij, kar je le 15 let manj, kolikor je minilo od zadnje prenove, končane v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem predlogi vsebujejo veliko več kot le strukturne popravke, ki naj bi zagotovili varnost tisoče zaposlenim in na leto milijon obiskovalcem, med katerimi je 100.000 otrok. Gre za idejo o celoviti preobrazbi parlamentarne palače.
Opozicija za zamrznitev predlogov
Opozicijski konservativci so zahtevali zamrznitev predlogov ter razmislek o astronomskih izdatkih in časovnem načrtu. Njihova voditeljica Kemi Badenoch je kritizirala tudi okoljsko naravnanost predlogov rekoč, da vlada od davkoplačevalcev zahteva na desetine milijard za financiranje preoblikovanja parlamentarne palače v objekt z ničelno neto vrednostjo izpusta toplogrednih plinov.
Vodstvo parlamenta pa trdi, da se načrti osredotočajo na prednostne naloge, kot so zamenjava in nadgradnja sistemov, vključno z elektriko, vodo in ogrevanjem, ki so iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ključne izboljšave požarne varnosti, nadzorovano upravljanje azbesta ter popravilo poškodovanega kamnitega ometa.
Najprej sedem let priprav na obnovo
Poslanska in lordska zbornica bosta najprej glasovali o sedemletni pripravi palače za prenovitvena dela. Že ta ne bo poceni: skoraj 3,5 milijarde evrov. Potem bo šlo zares, pri čemer omenjeni favorizirani predlog sploh ne predstavlja najdaljše in najdražje prenove med predlaganimi. Najdaljša bi trajala 84 let in stala 64,5 milijarde evrov. To so za orjaško večino Otočanov neverjetne in nerazumne številke, zato se sprašujejo, kdo vse in kako je prišel do njih.
Medtem so že zavrnili najkrajšo in najcenejšo možnost prenove, ki bi trajala od 19 do 24 let ter stala »le« 18 milijard evrov, a bi zahtevala od 12 do 15 let dolgo preselitev poslanske in lordske zbornice na začasni lokaciji. V primeru obeh veliko dražjih možnosti se poslanci in lordi ne bi selili nikamor.
