V Milanovićevem uradu so odločeni, da nikakršni javni ali politični pritiski ne bodo spremenili predsednikove odločitve. Ta je sprožila plaz ogorčenja v izraelskih medijih. The Times of Israel je novico pospremil z naslovom Protiizraelski hrvaški predsednik zavrača potrditev novega izraelskega odposlanca. Portal Ynet je Milanovića opisal kot levičarskega politika, povezanega s šolo nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita in Gibanjem neuvrščenih, s čimer so javnosti želeli pojasniti njegova propalestinska stališča. Izraelski mediji poudarjajo, da gre za prvi takšen primer v zgodovini sodobnih odnosov med državama in za resno kršitev diplomatskega protokola. Neimenovani izraelski diplomat je Milanovića označil za problematično osebnost z zunanjepolitičnimi izjavami, prežetimi z antisemitizmom.
Izraelski mediji ocenjujejo, da Milanović blokira imenovanje tudi zaradi notranjepolitičnih sporov z desničarsko vlado premierja Andreja Plenkovića. Voditelja se namreč še iz prvega Milanovićevega mandata medsebojno obtožujeta, kdo je kriv, da se ne moreta dogovoriti o imenih kandidatov za zapolnitev diplomatske mreže. Ker veleposlanike na predlog vlade imenuje predsednik, je napeta kohabitacija privedla do popolne blokade rotacij na desetinah ključnih diplomatskih naslovov, vključno s hrvaško veleposlanico v Izraelu Veselo Mrđen Korać, ki to funkcijo opravlja že osem let.
Do Milanovića je bil oster tudi Plenković. Čeprav je priznal, da je predčasna izraelska objava kandidata nenavadna, je predsednika obtožil, da neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu Hrvaške. Menil je, da je blokada veleposlanika le nadaljevanje Milanovićevih problematičnih zunanjepolitičnih potez, in je Milanovićevo politiko znova označil za prorusko ter »proti EU in proti Natu«. Javno je tudi vprašal, ali ima predsednik kaj osebnega proti predlaganemu diplomatu ali pa ima a priori protiizraelsko stališče. Poudaril je, da se predsednik v primeru izraelskega diplomata ni posvetoval z vlado, kar ruši ustavno načelo sooblikovanja zunanje politike. Premierja skrbi, da bi Izrael lahko odgovoril z enakim ukrepom, kar bi močno poslabšalo bilateralne odnose.
Odnosi Milanovića do Izraela so se zaostrili že med mandatom aktualnega izraelskega veleposlanika Garyja Korena, ki je javno pozval Hrvaško k prekinitvi odnosov z Iranom in preverjanju osebja iranskega veleposlaništva, češ da so med njimi pripadniki iranske Revolucionarne garde, obveščevalci in podporniki terorizma. Milanović ga je takrat poklical na zagovor in dejal, da na Hrvaškem ne želi »tujih okužb in klic, ne izraelskih ne iranskih«. Na družbenih omrežjih je nato Izrael obtožil »bestialnih vojnih zločinov v Gazi« in etničnega čiščenja, kar je izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar spremil z objavo na X: »Žaljiva retorika hrvaškega predsednika je nesprejemljiva. Njegova sovražna govorica do Izraela in sionizma odraža antisemitski pristop.«
Izraelsko zunanje ministrstvo je medtem potrdilo, da sodeluje s hrvaškimi kolegi pri »reševanju vprašanja statusa naslednjega izraelskega veleposlanika v Zagrebu«. Ker Amdur agremaja očitno ne bo dobil, je pričakovati, da bo konec meseca v Zagreb prispel izključno s statusom odpravnika poslov, za kar pa ne potrebuje predsednikove odobritve.