Kosovski premier Albin Kurti je na vprašanje o tem za londonski The Times dejal: »Pripravljeni smo pomagati Združenemu kraljestvu. Ocenjujemo, da je to naša prijateljska in politična dolžnost.« Dodal je, da potekajo redna posvetovanja notranjih ministrstev in pravnikov o tem, kako bi projekt izpeljali, da pa bi šlo za manjše število oseb zaradi omejenih zmogljivosti države. V zameno bi rad dobil povečano prisotnost britanske vojske na Kosovu, saj trdi, da mu grozi nevarnost napada iz Srbije.
Kurti je to izjavil pred vrhom berlinskega procesa, ki v sredo poteka v Londonu, med osrednjimi temami pa je boj proti migracijam. Vrh gosti premier Keir Starmer, saj Velika Britanija letos predseduje procesu, udeležujejo pa se ga voditelji šestih držav zahodnega Balkana in vrsta drugih visokih evropskih politikov, med njimi nemški kancler Friedrich Merz. Proces je leta 2011 začela kanclerka Angela Merkel z namenom spodbujanja evropske poti držav zahodnega Balkana.
Albanski premier dvignil prah
Druge države regije so predlog Londona zavrnile. Bosansko-hercegovsko predsedstvo je po poročanju otoškega tiska sporočilo, da tega nima namena storiti niti ni pripravljeno za tak korak. Črnogorski premier Milojko Spajić pravi, da njegove države to niti ne zadeva, ker da balkanska migrantska pot ne pelje skozi Črno goro, da pa bi o takšnem centru lahko razmislili, če bi otoška vlada vložila milijarde v črnogorsko infrastrukturo.
Albanski premier Edi Rama pa je rekel: »Nikoli v Albaniji.« To sicer povsem ne drži, saj Albanija gosti center za obravnavo v Italiji pridržanih migrantov. A Rama trdi, da so Rimu izjemoma ugodili zaradi zgodovinskih povezav med državama. Rama je povzročil tudi nekaj razburjenja s svojo izjavo, da so na Otoku zaradi brexita bolj depresivni, imajo manj investicij in več nezakonitih migrantov. Trenja med Londonom in Tirano zaradi migracij niso nova. V Združenem kraljestvu so večkrat poudarjali visoko število nezakonitih migrantov iz Albanije, česar v Ramovi vladi niso sprejeli posebej dobro.
Starmerjeva vlada išče različne načine, da bi zmanjšala nezakonite migracije »ljudi v čolnih«, ki prečkajo Rokavski preliv. Tako je letos sklenila dogovor s Parizom, po katerem za vsakega v Francijo vrnjenega nezakonitega migranta sprejme enega po zakoniti poti. Vendar naj bi od začetka avgusta vrnili vsega 42 ljudi.
