V lanskem letu je 38 držav članic OECD zabeležilo 6,1 milijona novih stalnih priseljencev - ti so opredeljeni kot tuji državljani, ki v državo prihajajo v okviru urejenih postopkov z namenom dolgoročne naselitve. Leto pred tem jih je bilo nekoliko več, in sicer 6,2 milijona, izhaja iz letnega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bilo objavljeno v četrtek.
Kljub upadu v lanskem letu število prihodov ostaja na zgodovinsko visoki ravni in je za 12 odstotkov višje kot leta 2019, torej v obdobju pred pandemijo covida-19, ki je skoraj povsem ustavila potovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tri države so leta 2025 zabeležile opazen porast števila stalnih priseljencev. Na Portugalskem se je število povečalo za 139 odstotkov, kar je posledica reševanja zaostankov pri izdaji dovoljenj za prebivanje. V Španiji je prišlo do 25-odstotnega porasta, predvsem zaradi razširitve politik za legalizacijo statusa.
Italija je zabeležila 46-odstotni porast, kar gre v veliki meri pripisati povečanemu obsegu priseljevanja zaradi združevanja družin in odpiranja novih poti za delovne migracije.
V drugih državah je prišlo do znatnega upada števila stalnih priseljencev.
V ZDA je število upadlo za 14 odstotkov, čeprav ta država med članicami OECD še vedno vodi; leta 2025 je zabeležila več kot 1,2 milijona stalnih priseljencev. V Združenem kraljestvu je prišlo do 32-odstotnega upada, v Sloveniji pa je glede na objavljene podatke število stalnih priseljencev upadlo za pet odstotkov.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bila Indija leta 2024 glavna država izvora migracijskih tokov v države OECD, pred Kitajsko in Kolumbijo.
Število prošenj za azil v državah OECD (brez ZDA) je leta 2025 doseglo 1,1 milijona, kar pomeni 22-odstotni upad v primerjavi z letom pred tem, vendar je številka še vedno približno deset odstotkov višja kot leta 2019.
OECD ob tem poudarja, da migracije v številnih državah predstavljajo priložnost za povečanje dolgoročne produktivnosti, zlasti v razmerah staranja prebivalstva.