Ognjeno kroglo so 16. julija 2024 sredi dneva opazili ljudje v New Yorku, New Jerseyju, Connecticutu, na Rhode Islandu in v Pensilvaniji. Medtem ko je objekt drvel južno od Kipa svobode, je povzročil zvočni pok, ki so ga občutili prebivalci New Yorka in New Jerseyja. Spektakel je povzročila vesoljska skala, ki je po ocenah tehtala okoli 50 kilogramov in je v Zemljino ozračje vstopila s hitrostjo 14,4 kilometra na sekundo, piše CNN.
V nasprotju z nekaterimi drugimi meteoriti je bila ta skala izjemno krhka in je razpadla na višini približno 35,4 kilometra. Dopplerjev vremenski radar mednarodnega letališča Newark Liberty je zabeležil oblak drobcev, ki so padali proti tlom. Našli so le en kos, in sicer zato, ker je prebil strop glavne spalnice v hiši v Hillsboroughu.
V trku se na srečo ni nihče poškodoval, lastnika hiše pa sta se izjemno hitro odzvala. Nadela sta si rokavice za enkratno uporabo, črne drobce in prah s postelje ter preproge pobrala z aluminijasto folijo in jih shranila v steklene kozarce, je pojasnil Peter Jenniskens, višji znanstveni raziskovalec na Inštitutu SETI in v Nasinem raziskovalnem centru Ames. Lastnika sta prav tako zakrpala streho pred dežjem, ki je padel tisti večer, kar je predstavljalo ključen korak. Tako hitro ukrepanje je preprečilo čezmerno onesnaženje meteorita, saj je krhek kamen porozen in hitro vpija vlogo iz zraka.
Kozmična časovna kapsula
Znanstvenikom je neokrnjen vzorec omogočil natančno preučevanje, analiza pa je razkrila, da gre za redko vrsto meteorita, ki ponuja vpogled v zgodnje osončje. Jenniskens je glavni avtor študije o meteoritu Hillsborough, objavljene v reviji Science Advances. »V vodnih izvlečkih meteorita Hillsborough smo odkrili zapleten nabor aminokislin, temeljnih gradnikov beljakovin,« je dejal soavtor študije dr. Danny Glavin, višji znanstvenik v Nasinem centru za vesoljske polete Goddard. »Večina aminokislin, ki smo jih našli v Hillsboroughu, je redka ali v življenju na Zemlji sploh ne obstaja, kar pomeni, da so resnično nezemeljskega izvora.«
Meteorit Hillsborough je morda nekoč pripadal večji vesoljski skali, ki je krožila v notranjem asteroidnem pasu med orbitama Marsa in Jupitra. Pred približno šestimi milijoni let je manjši trk uničil enega od teh asteroidov, kos pa se je odlomil in končal v orbiti blizu Zemlje. Raziskovalci so odkrili visoke koncentracije natrija, verjetno iz slanih raztopin ledu znotraj prvotnega asteroida. Ko je voda izhlapevala, je za seboj pustila koncentrirane slane minerale, ki so lahko ustvarili molekule, ključne za življenje.
Dostava sestavin za življenje
Ekipa je odkrila tudi organski ogljik in kompleksne aminokisline. »Nabor aminokislin v Hillsboroughu je bil celo bolj raznolik od tistih, ki so jih našli v neokrnjenih vzorcih, prinesenih z asteroidov Bennu in Ryugu,« je zapisal Glavin. Znanstveniki domnevajo, da primitivni ogljikovi hondriti predstavljajo vrsto vesoljskih kamnin, ki so trčile v zgodnjo Zemljo in nanjo prinesle organske snovi. Meteorit Hillsborough »zagotavlja dodatne dokaze, da je bilo dovajanje organskih snovi z meteoriti na zgodnjo Zemljo morda pomemben vir organskih molekul, nujnih za nastanek življenja«, je dejal Glavin.
Odkritje slanice na asteroidu je ključno, je povedal Peter Brown, profesor fizike in astronomije na Univerzi Western, ki ni sodeloval v študiji. Poudarja, da gre za ostanek »vode ali ledu, ki je pronical skozi skalo«. »Slanica je resnično močan kazalnik gibanja in razvoja vode ter zlasti njene reakcije z organskimi snovmi,« je Brown dejal za CNN. Dejstvo, da meteorit v roki bolj spominja na grudo zemlje kot na trdno skalo, priča o tem, da ga visoke temperature niso pregrele. To pa pomeni večjo možnost ohranitve zapisov o reakciji vode z minerali in organskimi snovmi.
V zadnjih letih so na naseljenih območjih zabeležili več primerov padcev meteoritov, med drugim v Georgii avgusta 2025 in v Houstonu marca 2026. Znanstveniki opažajo, da so takšni dogodki vse pogostejši, deloma tudi zaradi napredka tehnologije, ki omogoča boljše spremljanje in odkrivanje meteorjev. Drobce meteorita iz Hillsborougha sedaj hranijo v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku. Lastnika hiše, ki sta želela ostati anonimna, sta sporočila: »Skoraj takoj smo vedeli, da je to, kar se nam je zgodilo, neverjetno redko, in čutili smo odgovornost, da meteorit ohranimo za znanstveno skupnost.«