Nenehno naraščanje gladine morja in nenadzorovana erozija mokrišč v južni Louisiani bosta v nekaj generacijah potopila širše območje New Orleansa. Študija ocenjuje, da bi se mesto »lahko znašlo sredi Mehiškega zaliva še pred koncem tega stoletja«.
Kot poroča Guardian, se nizko ležeča južna Louisiana sooča s trojno grožnjo: dvigom morske gladine zaradi globalnega segrevanja, vse močnejšimi orkani ter postopnim pogrezanjem obale, ki jo je dodatno načela infrastruktura naftne in plinske industrije.
Potrebno je takojšnje ukrepanje
Južni Louisiani grozi dvig morske gladine za tri do sedem metrov in izguba treh četrtin preostalih obalnih mokrišč. To bo povzročilo »premik obalne črte do 100 kilometrov v notranjost«, s čimer bi New Orleans in Baton Rouge ostala izolirana. Raziskovalci so do teh zaključkov prišli z uporabo modelov, ki so primerjali današnje globalne temperature z obdobjem podobne vročine pred 125.000 leti, piše Guardian.
Takšen scenarij uvršča regijo med najbolj ranljiva obalna območja na svetu. Znanstveniki pozivajo k nujnim ukrepom za pripravo nemotene selitve približno 360.000 prebivalcev New Orleansa na varnejša tla. Louisiana v zadnjih letih že beleži odliv prebivalstva, študija pa opozarja, da se bo ta trend sprevrgel v kaos, če država ne bo ukrepala.
»New Orleansa ni več«
Kljub milijardam, porabljenim za utrditev mesta z nasipi in črpalkami po katastrofalnem orkanu Katrina leta 2005, dolgoročna zaščita ne bo mogoča. »V paleoklimatskem smislu New Orleansa ni več; vprašanje je le, koliko časa mu je še preostalo,« je za Guardian povedal Jesse Keenan, strokovnjak za prilagajanje podnebnim spremembam z univerze Tulane. »Verjetno govorimo o desetletjih, ne o stoletjih.«
Po njegovih besedah mesta, ki leži pod morsko gladino, sredi odprtega morja ni mogoče ohraniti ne glede na količino vloženega denarja. Mestni in zvezni voditelji bi zato morali začeti načrtovati usklajeno selitev, začenši z najbolj ogroženimi skupnostmi.
Tempirana bomba pod morsko gladino
New Orleans se sooča z unikatnimi izzivi – ker leži v kotlini pod ravnjo morja, je kar 99 odstotkov prebivalstva izpostavljenega visokemu tveganju katastrofalnih poplav. To je najslabša ocena med vsemi ameriškimi mesti.
»Nimamo natančnega časovnega okvira, a vemo, da je mesto v velikih težavah. To je kot tempirana bomba,« je za Guardian dejala geografinja Wanyun Shao. Priznala je, da je vprašanje politično in čustveno izjemno občutljivo, a poudarja, da je nadzorovani umik edina rešitev.
Izguba kopnega hitrejša od obnove
Okolica mesta izginja z nepredstavljivo hitrostjo. Od leta 1930 je Louisiana izgubila približno 5200 kvadratnih kilometrov kopnega, v naslednjih 50 letih pa naj bi izginilo še dodatnih 7700. Vsakih 100 minut morje pogoltne območje velikosti nogometnega igrišča.
Prejšnja prizadevanja, da bi s preusmeritvijo sedimentov reke Misisipi naravno obnavljali delto, so naletela na politične ovire. Republikanski guverner Louisiane Jeff Landry je lani ukinil tri milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov) vreden projekt Mid-Barataria, češ da je predrag in ogroža ribiško industrijo. Kritiki so odločitev označili za katastrofalno in neumno, saj odstop od obnove kopnega dejansko pomeni odpis širšega območja New Orleansa.
Strokovnjaki menijo, da bo trg sčasoma povedal svoje – ko ljudje ne bodo mogli več zavarovati svojih nepremičnin, se bo eksodus pospešil. »Louisiana mora priznati realnost. Trenutno načrta ni, morali pa bi ga imeti že pred sto leti,« je za Guardian dejala geografinja Wanyun Shao.