Nemška avtomobilska industrija se sooča z eno najhujših kriz v svoji zgodovini. Mercedes za zdaj ne namerava več vlagati v nemške tovarne, Volkswagen načrtuje dodatne varčevalne ukrepe, Bosch pa želi v Nemčiji ukiniti okoli 22.000 delovnih mest, piše Focus.
Mercedesovo vodstvo poleg tega zahteva daljši delovni čas, nižje stroške in zmanjšanje dodatnih izplačil. Zaposleni bi lahko namesto 35 delali do 40 ur na teden, ne da bi za to prejeli višje plačilo.
Sindikat IG Metall takšnim zahtevam odločno nasprotuje. »Zapiranje tovarn z IG Metall ne pride v poštev,« je sporočila sindikalna predstavnica Barbara Resch.
Na tisoče delovnih mest pod vprašajem
Avtomobilska industrija je eden ključnih stebrov nemškega gospodarstva. Proizvajalci in dobavitelji so leta 2025 ustvarili približno 534 milijard evrov prihodkov ter neposredno zaposlovali 732.000 ljudi.
Toda odpuščanja se širijo po vsej panogi. Audi namerava ukiniti do 7500 delovnih mest, Porsche približno 8900, Bosch 22.000, dobavitelj ZF pa je napovedal možnost ukinitve do 14.000 delovnih mest. Tudi BMW načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih.
Svetovalno podjetje Roland Berger ocenjuje, da bi lahko nemška avtomobilska industrija do leta 2030 izgubila najmanj 200.000 delovnih mest.
Kitajska konkurenca spreminja razmerja
Eden glavnih razlogov za krizo je izguba konkurenčnosti na Kitajskem. Nemški proizvajalci so desetletja na tamkajšnjem trgu ustvarjali visoke dobičke, s katerimi so med drugim financirali drago proizvodnjo v Nemčiji.
Zdaj se razmere obračajo. Kitajski proizvajalci, kot je BYD, hitro razvijajo električne avtomobile, baterijsko tehnologijo in programsko opremo ter konkurirajo z nižjimi cenami.
Volkswagnova prodaja na Kitajskem je močno upadla, BMW je tam nazadnje izgubil več kot petino prodaje, težave z nižjimi prihodki in dobički pa ima tudi Mercedes, še navajajo pri Focusu.
Sindikat napoveduje stavke
IG Metall, ki ima več kot dva milijona članov, se pripravlja na zaostritev spora. Sindikat je 12. novembra odobril možnost 24-urnih opozorilnih stavk. Pred tem se je krajših stavk udeležilo že 464.000 zaposlenih.
Zahteva petodstotno zvišanje plač, zagotovila glede ohranitve proizvodnih lokacij in zavezujoče obljube o naložbah.
Posebej sporen je predlog Mercedesa o odpravi 35-urnega delovnega tedna. Ta je rezultat desetletij sindikalnega boja in eden najpomembnejših simbolov nemških delavskih pravic.
Naslednji spopad pri Volkswagnu
Pomemben preizkus bodo pogajanja pri Volkswagnu, ki se začnejo 24. novembra. Koncern želi dodatno zmanjšati stroške, sindikat pa vztraja pri ohranitvi delovnih mest in pravic zaposlenih.
Tudi ekonomisti opozarjajo, da težav ni mogoče rešiti zgolj z daljšim delovnim časom in nižjimi plačami. Nemška podjetja namreč zaostajajo za kitajsko konkurenco tudi na področju električnih avtomobilov in programske opreme.
Spor tako presega običajna pogajanja o plačah. Vodstva podjetij opozarjajo, da sedanji stroškovni model ni več vzdržen, zaposleni pa se bojijo, da bodo izgubili pravice in delovna mesta. Nemško avtomobilsko industrijo čaka zahtevno prestrukturiranje, posledice pa bodo občutili tudi številni drugi deli gospodarstva.