Italijani so na referendumu zavrnili pravosodno reformo, ki jo je predlagala premierka Giorgia Meloni. Ta je po dveh letih in pol vladanja s tem doživela prvi odmeven politični poraz in dala nekaj zagona opoziciji pred parlamentarnimi volitvami na jesen prihodnje leto.
Po še ne dokončnih izidih je reformo zavrnilo 53,7 odstotka udeležencev, podprlo pa jo je 46,3 odstotka. Kvoruma ni bilo – obvelja tista odločitev, ki dobi več glasov. Referendum pa je bil potreben, ker gre za ustavno spremembo, ki v parlamentu ni dobila dvotretjinske podpore.
Ankete so ves čas nakazovale, da bo izid tesen, Melonijeva pa je že pred referendumom, ki je potekal v nedeljo in ponedeljek, sporočila, da v primeru poraza ne bo odstopila. To je ponovila tudi po zaprtju glasovalnih mest, ko je priznala neuspeh. »Italijani so odločili in spoštujemo odločitev. Seveda obžalujemo to izgubljeno priložnost za modernizacijo Italije, toda to ne spreminja naše zavezanosti resnemu in odločnemu delu v dobrobit naroda,« je rekla.
Pravosodje trn v peti desnice
Vlada je na referendumu poskušala doseči spremembe v pravosodju, ki je po mnenju italijanske desnice politično naravnano v prid levi opciji, kar naj bi dokazovalo s svojimi odločitvami o migracijah, varnosti in drugih. Napetosti sicer segajo že precej v preteklost, v procese proti dolgoletnemu premierju Silviu Berlusconiju in še bolj nazaj.
Vlada uradno trdi, da hoče narediti pravosodje bolj neodvisno, zato je z reformo predlagala tri ključne spremembe. Ena je ločitev poklicnih poti tožilcev in sodnikov, tako da iz vrst enih ne bi bilo več mogoče prehajati v vrste drugih. Druga je bila delitev vrhovnega pravosodnega sveta na dve telesi – eno bi bilo poslej odgovorno samo za imenovanje sodnikov, drugo samo za imenovanje tožilcev. Ustanovili pa bi tudi petnajstčlanski disciplinski organ. Člane bi izžrebali in jih ne bi imenovali po postopku znotraj ceha. Vlada je trdila, da bi to povečalo neodvisnost sodišč, opozicija pa, da je reforma nedodelana in se ne loteva ključnega problema – počasnega dela sodišč in sodnih zaostankov.
Referendum je bil tudi o vladi
Opozicija vidi v razpletu priložnost za oslabitev Melonijeve. Njen status voditeljice, ki praktično ne pozna porazov, je zdaj načet doma in v tujini, pravijo opazovalci. Ne gre namreč samo za zavrnitev reforme, saj ta sama po sebi ni v jedru zanimanja Italijanov, kljub pomembnosti. Že v preteklosti se je pokazalo, da se referendumi o spremembah ustave spremenijo v referendum o vladi. Italijani pa trenutno niso zadovoljni z življenjskim standardom in stagnacijo gospodarstva, skrbijo jih vojne in splošna varnostna negotovost, Melonijevi bližnji ameriški predsednik je nepriljubljen.
Leta 2016 je premier Matteo Renzi odstopil zaradi neuspelega referenduma o ustavnih spremembah o sestavi parlamenta in razmerij med regijami. Zdaj je o Melonijevi dejal: »Ko voditelj izgubi čarobni dotik, začno o njem dvomiti vsi, in obstaja ena stvar, ki je takrat ne sme storiti: pretvarjati se, da je vse po starem,« je dejal Renzi, ki zdaj vodi majhno opozicijsko stranko Italia Viva. Ponekod drugje v opoziciji so Melonijevi svetovali celo odstop, ki pa ga seveda ne bo. Do volitev je vendarle še daleč.
