V četrtek sta se na francoski Azurni obali v kraju Antibes srečala francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Že dejstvo, da gre za njuno prvo bilateralno srečanje sploh, kaže, da se odnosi izboljšujejo.
Sklenila več sporazumov
V prejšnjih letih so jih poslabševale ideološke razlike med liberalnim predsednikom in skrajno desno premierko, pa tudi podajanje migrantov med državama in omejevanje splava v večjem delu Italije. Še letos februarja je Melonijeva skupaj s Trumpovimi ZDA obsodila umor francoskega skrajnega desničarja Quentina Deranqueja, ki so ga v Lyonu zagrešili skrajni levičarji, Macron pa jo je pozval, naj neha komentirati dogajanje v drugih državah in naj raje poskrbi za skrajneže v svojih vrstah. Melonijeva ga je zatem spomnila, da je jeseni 2022, ko je prevzela oblast, zahteval, naj EU nadzira spoštovanje pravne države in človekovih pravic v Italiji.
A oba odločno podpirata Ukrajino proti Rusiji, oba sta tudi zagovornika močne EU. Njuni državi imata zelo intenzivne gospodarske stike in francoski poslovneži v tujini največ investirajo v Italiji. Velik skupen projekt je zlasti hitra proga pod Alpami med Lyonom in Torinom, po kateri bo vlak vozil 220 kilometrov na uro. Voditelja sta zdaj podpisala sporazume o sodelovanje na znanstvenem, jedrskem, aeronavtičnem in vojaškem področju. Državi bosta tudi skupaj investirali v razvoj novega sistema protizračne obrambe, potem ko sta Francija in Nemčija nedavno opustili skupen projekt vojaškega letala.
Ni jasno, ali Melonijeva računa na zmago skrajne desnice na francoskih volitvah prihodnje leto. Vsekakor bi si stranka Marine Le Pen, ki ji ankete kažejo zelo dobro, v primeru, da pride na oblast, lahko vzela za zgled pragmatičnost italijanske premierke, ki bo na čelu italijanske vlade kmalu najdlje po letu 1945. Vsekakor na zmerno proevropsko politiko Melonijeve vpliva 200 milijard evrov, ki jih je EU namenila Italiji v okviru programa gospodarskega okrevanja po covidu. Zdaj pa je zanjo povezovanje z evropskimi državami še toliko bolj pomembno zato, ker so se v zadnjih mesecih poslabšali odnosi s Trumpom.
Spreminjajoča se zavezništva
Melonijeva se je od lani, tudi proti Franciji in Macronu, povezovala z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Pred februarjem letos, ko so se začeli ameriško-izraelski napadi na Iran, sta se skupaj zavzemala za zavezništvo EU s Trumpovimi ZDA. Nedavno sta tudi ob ostrem nasprotovanju Francije, kjer je Macron branil interese francoskih kmetov, dosegla, da je v prid evropske industrije začel veljati trgovinski sporazum EU s pomembno skupino južnoameriških držav.
Menda je Italijo in Francijo zbližal predvsem vse hujši spor Melonijeve s Trumpom. Prejšnji teden je Trump za eno od italijanskih televizij izjavil, da ga je premierka prosila, naj se fotografira z njo. »Usmilil sem se je,« je še dejal. Melonijeva ga je obtožila laganja. Naslednji dan pa je Trump na svojem družbenem omrežju zapisal: »V Italiji je vse manj priljubljena, najbrž zato, ker je obrnila hrbet ZDA, državi, ki ima rada Italijo in jo varuje.« Melonijeva mu je odvrnila: »Glede moje priljubljenosti naj povem, da je moje prijateljstvo z vami ni povečalo.« Sicer se je njun spor začel, ko je podprla papeža proti Trumpu in zaprla italijanska letališča za ameriška vojaška letala, ki so bombardirala Iran. Tedaj je Trump zapisal: »Zmotil sem se o njej.« Na njegovi investituri januarja 2025 pa je bila edina od voditeljev držav EU.