Ceuta je špansko mesto na severni obali Afrike, obdano z Marokom in od celinske Španije ločeno z Gibraltarsko ožino. Ima približno 83.600 prebivalcev ter je del Španije in s tem Evropske unije. Od Maroka ga ločujejo mejni prehod, ograja in pregrade, ki segajo v morje. Ta meja je v četrtek, 30. julija, v nekaj urah praktično prenehala delovati. Po oceni predsednika Ceute Juana Jesúsa Vivasa je iz Maroka v 24 urah vstopilo vsaj 60.000 ljudi, številke pa iz ure v uro naraščajo. Najmanj 7000 prišlekov naj bi bilo mladoletnih, po zadnjih informacijah pa so v morju in ob obali našli najmanj 57 mrtvih.
Od sodbe do množičnega prehoda
Migrantska kriza sledi odločitvi španskega vrhovnega sodišča, ki je 8. julija odločilo, da ljudi, ki jih policija prestreže na morju med plavanjem proti Ceuti ali Melilli, ni dovoljeno brez opravljenega formalnopravnega postopka takoj vrniti v Maroko. Hitra zavrnitev je dovoljena zgolj ob kopenski ograji, za ljudi v morju pa je treba izvesti običajen postopek s pravno pomočjo in možnostjo prošnje za zaščito.
Po navedbah španske vlade pa so tihotapske mreže prek družbenih omrežij razširile drugačno sporočilo: da bo lahko vsak, ki priplava do Ceute, ostal v Španiji. Število poskusov se je nato začelo povečevati. V tednu pred množičnim prehodom je v mesto priplavalo približno 1500 ljudi, sprejemne zmogljivosti pa so bile že preobremenjene. V četrtek zgodaj zjutraj se je dotedanji tok spremenil v množičen pohod proti meji. Na tisoče ljudi se je iz maroškega mesta Fnideq odpravilo proti mejnemu prehodu Tarajal. Nekateri so prestopili kopensko mejo, drugi so hodili po skalah ob valobranu ali plavali okoli njegovega konca. Španski policisti so bili hitro preobremenjeni in so se osredotočili predvsem na utapljajoče se in poškodovane. Večinoma je šlo za mlade Maročane, ki so svoj odhod pojasnjevali z brezposelnostjo in pomanjkanjem možnosti doma. Med prebežniki so bile tudi ženske, družine ter ljudje iz Alžirije in podsaharske Afrike.
Kaj bo z ljudmi v Ceuti?
Madrid je zaradi povečanih nedovoljenih prehodov meje že v četrtek v Ceuto in Melillo napotil policiste in vojake. Do petkovega jutra so maroške sile dostop do meje večinoma uspešno zaprle, kar je sprožilo tudi vrsto izgredov in aretacij, in množični prehodi so se ustavili, Španija in Maroko pa sta se dogovorila za čim hitrejše vračanje prebežnikov. Lokalne oblasti so prišleke začele obveščati, kje je meja odprta za odhod, in do petka popoldne se jih je prostovoljno v Maroko vrnilo najmanj 25.000. Po podatkih notranjega ministrstva je Ceuto v nekem trenutku zapuščalo približno 150 ljudi na minuto.
Vendar pa prostovoljna vrnitev ni enaka prisilnemu izgonu, zato vseh preostalih ljudi ni mogoče preprosto poslati čez mejo. Španske oblasti morajo zdaj vsakega prebežnika identificirati, ugotoviti njegovo državljanstvo in preveriti, ali želi zaprositi za mednarodno zaščito. Posebej morajo obravnavati mladoletnike, za otroke brez spremstva veljajo dodatna varovala. Prihod v Ceuto tudi ne pomeni, da lahko ljudje prosto nadaljujejo pot po Evropi, čeprav je Ceuta del Unije. Mesto ima namreč poseben schengenski režim, na trajektih in letalih proti celinski Španiji pa preverjajo dokumente. Oseba brez dovoljenja zato praviloma ne more zakonito na trajekt proti Algecirasu, plavanje preko Gibraltarske ožine pa je izredno nevarno. Lahko pa Španija, zaradi preobremenjenosti, del migrantov organizirano premesti na celino, vendar je kaj takega od Španije trenutno težko pričakovati.
Evropa zaostruje nadzor
Se pa je na dogajanje v Ceuti ostro odzval evropski politični vrh. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je krizo označila za nesprejemljivo, nemški kancler Friedrich Merz pa je Maroko pozval, naj sprejme ljudi, ki so mejo prestopili brez dovoljenja. Francija je okrepila nadzor na španski meji, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Andy Burnham pa sta Madridu ponudila pomoč.
Nasprotno je italijanska premierka Giorgia Meloni že predlagala začasno prekinitev schengenskega režima s Španijo, njen predlog je nemudoma podprla tudi finska notranja ministrica Mari Rantanen. Španski zunanji minister José Manuel Albares je Rim obtožil političnega izkoriščanja migracij in pozval k evropski solidarnosti. Na dogajanje se je odzval tudi slovenski premier Janez Janša. »Ceuta ni naključje. To je bilo načrtovano,« je v angleščini zapisal na omrežju X in dodal, da je bilo pred množičnim prehodom več opozoril.
Dogajanje v Ceuti je tako iz lokalne humanitarne krize v nekaj urah preraslo v evropsko politično vprašanje. Španija mora zdaj obravnavati več deset tisoč ljudi, Evropska unija pa se znova sooča z vprašanjem, kako zaščititi zunanjo mejo, ne da bi pri tem ogrozila pravico do azila in prosti pretok znotraj schengna.