Belgijski zunanji minister Maxime Prevot je imel kanček logistične sreče. Decembra se je dogovarjal za datum obiska v Washingtonu. Izteklo se je tako, da je bil pretekli teden kot prvi evropski zunanji minister na pogovorih pri Marcu Rubiu po ameriškem zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in po zadnjem valu ameriških pretenj o prevzemu Grenlandije. O obisku zdaj razlaga evropskim kolegom, v ponedeljek zunanji ministrici Tanji Fajon, ko je bil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Rdeča nit obiska je bilo poudarjanje mednarodnega prava, najsi gre za Grenladnijo, Gazo ali Ukrajino, ker je po mnenju Ljubljane in Bruslja njegovo spoštovanje ključno za manjše države, za obrambo suverenosti in načela nespremenljivosti meja.
Podpora Beti Hohler
»Mednarodno pravo ni igrivi pripomoček. Je ključni element mednarodnega reda, ki temelji na pravilih,« je dejal Prevot. Fajonova je dejala, da imata Slovenija in Belgija enake poglede in da je denimo Belgija »trdno stala ob strani« Sloveniji, ko so ZDA uvedle sankcije proti slovenski sodnici mednarodnega kazenskega sodišča Beti Hohler zaradi odobritve naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Slovenija je takrat na evropski ravni zahtevala uporabo zakonodaje, ki omogoča zaščito državljanov EU pred ukrepi tretjih držav, vendar se to ni zgodilo.
Belgija se je nedavno pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Slovenija o takšnem koraku še razmišlja, čas za odločitev je do sredine marca.
Tem za pogovor ni manjkalo tudi zato, ker je Slovenija ravnokar končala mandat nestalne članice varnostnega sveta, Belgija pa se pripravlja na kandidaturo za sedež, medtem ko je Belgija končala članstvo v svetu OZN, v katerem od novega leta sedi Slovenija.
Vprašaj nad ravnanjem ZDA
V ospredju evropskega zanimanja za ZDA je zdaj Grenlandija, kar s seboj prinaša resno vprašanje za staro celino, namreč kako uravnotežiti težko pogrešljivo transatlantsko partnerstvo s pretnjami Washingtona, da si bo ledeni danski otok tako ali drugače vzel zase. »Ni lahko,« je rekel Prevot. Po njegovem je nova ameriška strategija nacionalne varnosti dokument, ki povzroča vznemirjenje, a za Evropo »ne bi smela biti šok, ampak elektrošok«, ki jo bo spodbudil k večjim vlaganjem v lastno varnost. »Gotovo pa ni v interesu ZDA, da slabijo Evropo, to sem tudi povedal v Washingtonu,« je dejal Prevot.
Ministrica Fajon pravi, da se mora Evropa odzvati jasno, solidarno z Dansko in s podporo spoštovanju suverenosti. »Jasno mora biti sporočilo, da ne sme nihče z orožjem spreminjati meja. To bi bil nevarnem presedan,« je dejala. Oba ministra sta poudarila, da imajo ZDA na podlagi obstoječih sporazumov in zavezništva v Natu že zdaj proste roke za krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo sicer v zadnjem obdobju znatno zmanjšale, in tudi pri vlaganjih v izkoriščanje naravnih bogastev v zelo zahtevnem okolju. Nad ameriškim ravnanjem tako visi velik vprašaj. Morda bo kaj več znanega ta teden, saj bodo v Washingtonu na pogovorih predstavniki Danske in Grenlandije.
Ministra sta tudi podprla zavzemanje Irancev za demokracijo ter obsodila nasilje v državi. Oba sta se na dogajanjem odzvala tudi tako, da sta poklicala na pogovor iranskega veleposlanika. Konec meseca pa bodo zunanji ministri članic EU morda razpravljali o novih sankcijah proti Iranu, sta dejala.