Kot poroča Guardian, Japonski pridelovalci krompirja opozarjajo, da bi odprava prepovedi ogrozila njihov obstoj, potrošnikom pa ponudila manj kakovosten izdelek. Skrbi jih tudi, da bi lahko pošiljke ameriškega krompirja na japonska polja prinesle škodljive žuželke in druge škodljivce.

Tokio je prepoved leta 2006 delno omilil in dovolil uvoz ameriškega krompirja, vendar izključno za proizvodnjo čipsa. Popolna odprava prepovedi pa bi pomenila, da bi se sveži ameriški krompir prvič po letu 1950 lahko znašel na jedilnikih restavracij in trgovskih policah.

»Večkrat in nedvoumno smo izrazili nasprotovanje uvozu,« je za Guardian povedal Toshihide Numasawa, uslužbenec kmetijskega združenja na Hokaidu, kjer pridelajo približno 80 odstotkov vsega krompirja na Japonskem. Kot je pojasnil, je razlogov za nasprotovanje več, med njimi tveganje, da bi v državo vnesli škodljivce in bolezni ter povzročili škodo pridelovalnim območjem na Hokaidu.

Čas za odločitev

Ko so nizozemski trgovci leta 1598 krompir prinesli na Japonsko, je bil sprva predvsem zanimivost za ljubitelje rastlin. Do sredine 19. stoletja je postal hranljiva alternativa rižu, ki zaradi hladnejšega podnebja na Hokaidu ne uspeva najbolje. Najbolj znana sorta na Hokaidu je danshaku oziroma irski cobbler. Gre za krompir z veliko škroba in rahlim, puhastim mesom, ki dobro vpija maslo in druge dodatke ter sokove mesa v enolončnicah.

»Prepričani smo, da so potrošniki že prepoznali, katere sorte so najprimernejše za posamezne jedi,« je dejal Numasawa. Dodal je, da se pridelovalci krompirja na Hokaidu spopadajo tudi z izbruhi škodljivcev, ki se pojavljajo na Japonskem, globalnim segrevanjem in odseljevanjem prebivalstva s podeželja.

Kot še navaja Guardian, Japonska danes prideluje več kot 90 sort krompirja. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo so Japonci leta 2024 zaužili 3,5 milijona ton krompirja, od tega je bilo 1,2 milijona ton svežega krompirja iz uvoza, namenjenega proizvodnji čipsa.

Bojazen pred škodljivci

Medtem ko za krompir, uvožen za proizvodnjo čipsa, veljajo strogi karantenski ukrepi, se kmetje bojijo, da bi lahko pošiljke svežega krompirja prinesle škodljive žuželke in mikroorganizme. Japonska vlada je opredelila 21 škodljivcev in bolezni, ki bi lahko pomenili tveganje za njihov vnos v državo.

Največjo skrb povzročata krompirjeva ogorčica in bleda krompirjeva ogorčica. Čeprav nista nevarni za zdravje ljudi, lahko poškodujeta korenine rastlin in zavreta njihovo rast. Poleg tega lahko v prsti preživita več kot 15 let.

Ameriški kongresniki so Trumpa v začetku letošnjega leta pozvali, naj vprašanje prepovedi še naprej odpira z japonsko premierko Sanae Takaichi. »Ameriški pridelovalci krompirja pridelujejo najboljši krompir na svetu,« so zapisali v pismu. »Japonska je ogromen trg z velikimi možnostmi za izvoz ameriškega krompirja.«

Pritiski na Japonsko

Trump je vprašanje odprl že v svojem prvem predsedniškem mandatu, zdaj pa je japonsko vlado prepričal, da je začela pogovore. To se dogaja v času, ko se sooča z očitki, da so njegove politike za podeželsko Ameriko katastrofalne.

Zagovorniki odprave prepovedi trdijo, da bi se s tem znižale cene za japonske potrošnike, ameriškim kmetom pa bi se letni prihodki od izvoza povečali za dodatnih 150 milijonov dolarjev. Toda kmetje na Hokaidu opozarjajo, da za odpravo nevarnosti, ki jo predstavljajo škodljivci in bolezni, še ni bilo storjenega dovolj.

»Varovanje kmetijstva na Hokaidu ne pomeni zgolj varovanja Hokaida,« so v izjavi zapisali v združenju kmetijskih podjetij na Hokaidu. »Pomeni tudi varovanje proizvodne baze, ki bo v prihodnosti zagotavljala oskrbo Japonske s hrano.«

Priporočamo