Se vam je že kdaj zgodilo, da ste sedeli na kavču in v miru gledali televizijo, nakar ste na zaslonu videli svojo fotografijo in sporočilo, da v resnici niste doma na kavču, ampak mrtvi v Iranu, kjer je zaradi protestiranja proti vladi življenje izgubilo že več deset tisoč ljudi? Nerodna zagata, ni kaj. No, natančno to se je pripetilo mladi Izraelki Noyi Zion.
Zionova je na družbenih omrežjih objavila videoposnetek, na katerem je videti njo in televizijski zaslon, na ekranu pa je vidna njena fotografija ob naslovu: »Poročilo: v protestih v Iranu ubiti štirje Judje.« Osupla Zionova v videu pravi: »Nikoli si ne bi mislila, da se mi bo zgodilo kaj takega. Doma sem!«
Kanal bedakov
Njen oče se je na dezinformacijo odzval z več humorja. »Morda je podobna Niv Sultan, igralki iz serije Teheran, morda pa je Niv Sultan podobna njej. Mir obema. V vsakem primeru pa naša Noya prejšnji teden ni bila v Teheranu,« je zapisal na facebooku.
Oče je delil tudi objavo na facebooku, v kateri je ob fotografiji njegove hčerke objavljeno lažno poročilo o njeni smrti: »Sanaz Javaherian so aretirali po tem, ko je protestirala za svobodo izražanja. Islamski režim jo je eno uro tepel do smrti. Njeno telo so vrnili po 13 dneh; njen obraz je bil neprepoznaven.«
Predvsem pa je bil kritičen do izraelske televizije Channel 12, ki je delila lažno novico. Mediju je očital, da je »kanal bedakov« in da širi lažne novice trolov s facebooka.
Pogoste manipulacije in kraje vizualne identitete
Takšni dogodki so v dobi družbenih omrežij postali presenetljivo pogosti. Strokovnjaki temu pravijo »kraja vizualne identitete« za namene dezinformacij. Ne gre vedno za zapletene »deepfake« videoposnetke. Pogosto so v igri povsem običajne fotografije, ki jih algoritmi ali zlonamerni akterji vzamejo iz konteksta.
Spodaj je nekaj odmevnih primerov, ko so se naključni ljudje ali celo znane osebnosti čez noč znašle v središču lažnih novic.
Iskani »terorist«, ki je le delal selfi v kopalnici
Po terorističnih napadih v Parizu leta 2015 se je po vsem svetu razširila fotografija moškega z bombnim pasom in Koranom v roki. V resnici je bil to Veerender Jubbal, Kanadčan sikhovske vere, ki je v kopalnici delal selfi z ipadom. Nekdo je fotografijo obdelal v photoshopu, ipad zamenjal s Koranom in dodal eksploziv. Lažna novica je končala celo na naslovnici velikega španskega časopisa.
»Krivec« za streljanja v ZDA
Ob skoraj vsakem množičnem streljanju v ZDA se na omrežju X pojavi fotografija istih moških. Zelo pogosto se posega po fotografiji komika Sama Hyda, ki ga troli označijo za storilca. Gre za staro spletno šalo, ki so ji v preteklosti v naglici nasedli tudi nekateri mediji in celo politiki.
Reciklirane fotografije iz drugih vojn
To je najpogostejša oblika. Fotografije otrok, ki jokajo med ruševinami v Siriji, ki so jih posneli pred petimi leti, se danes pogosto pojavljajo kot »včerajšnji posnetki« iz Gaze ali Ukrajine. Ljudje na slikah postanejo simboli novega konflikta, ne da bi vedeli, da njihova osebna tragedija služi novi propagandni vojni.