Čeprav so v Iranu upali, da bodo pogrebne slovesnosti za pokojnega ajatolo Alija Hameneja minile brez novih spopadov, se je v zadnjih dneh slovesa od 86-letnega voditelja vojna vihra spet razbesnela nad Perzijskim zalivom. V dveh dneh okrepljenih ameriških napadov na različne vojaške cilje na jugu Irana (protizračno obrambo, pomorske sile, vojaške instalacije) je bilo ubitih vsaj štirinajst Irancev. Napadi so veljali kot povračilo za iranske napade na tri tankerje v Hormuški ožini v začetku tedna, ki jih je mogoče razumeti prav v kontekstu pozivov k maščevanju zaradi smrti ajatole Hameneja sredi pogrebnih slovesnosti, kjer je bilo prav povračilo za likvidacijo voditelja, ki je Iranu vladal 36 let, eno temeljnih sporočil sprevodov z milijonskimi udeležbami.
Iskanje deeskalacije
Tudi v četrtek, na zadnji dan pogrebnih slovesnosti, ko so ajatolo Hameneja k poslednjemu počitku milijoni ljudi pospremili v njegovem rodnem Mašadu, iranska kljubovalnost ni pojenjala. »Združene države še vedno niso spoznale, da ustrahovanje in kršenje obveznosti nista več brez posledic. Naj povem jasno: če boste udarili, boste tudi sami prejeli udarec. Ne izvajajte nesmiselnih ukrepov, sicer se boste še globlje pogreznili,« je poudaril Mohamed Bagr Kalibaf, vplivni predsednik iranskega parlamenta, ki je tudi glavni pogajalec z ZDA. V Iranu poudarjajo, da so ZDA kršile doseženi memorandum z Iranom, ki je določal, da bo Iran skrbel za plovbo ladij skozi Hormuško ožino.
Prav iransko upravljanje Horumuške ožine in napadi na tankerje so bili povod za ameriške napade, ki bi se po neuradnih informacijah iz ameriške administracije lahko nadaljevali še nekaj dni ali pa tudi tednov. Vse naj bi bilo odvisno od tega, ali bo Iran spremenil svoj odnos do Hormuške ožine in ustavil napade na tankerje. Ker se obe državi medsebojno obtožujeta kršitev memoranduma, so seveda svoje pogoje za konec spopadov postavljali tudi v Iranu. Nadaljevanje mirovnega procesa je povsem odprto. ZDA in Iran bi morali v 60 dneh doseči dogovor o iranskem jedrskem programu, sankcijah, plovbi v Hormuški ožini in širši regionalni deeskalaciji. Rok za dogovor se izteče 16. avgusta. Tako osrednji posrednik Pakistan kot tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres sta Washington in Teheran pozvala, naj se vrneta za pogajalsko mizo. V Iranu so s pomočjo turškega in omanskega posredovanja iskali možnost diplomatske rešitve in odvračanja od nadaljnje eskalacije.
Ikonografija povračil
Premor v pogajanjih – doslej sta potekala dva kroga – traja že vse od prejšnjega tedna, ko so se začele skoraj teden dni trajajoče pogrebne slovesnosti po vsem Iranu in v Iraku. Na teh je iransko vodstvo poskušalo posredovati sporočilo enotnosti ljudstva in nadaljujočega upora proti napadalcem. Tradicionalno se je zažigalo ameriške, britanske in izraelske zastave. Več kot zgovorna je bila tudi simbolika plakatov v rokah žalujočih moških in žensk ter ikonografija velikih poslikav in plakatov po ulicah. »ZDA so ubile našega očeta. Ne bomo vas pustili oditi!« je bilo napisano na enem od plakatov. »Ubiti Trumpa« se je glasilo sporočilo maščevanja na drugem. Fotografije napadalcev – Trumpa, izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih – so bile opremljene s križci merilnika puške in pripisi, da bo tekla kri. Žalovanje in maščevanje sta bila rdeča nit govorov dostojanstvenikov, ki so se v niansah razlikovali glede na politično linijo, ki ji pripadajo. Samo v Iraku se je v svetih mestih Nadžaf in Karbala prišlo pokojnemu verskemu voditelju Irana priklonit sedem milijonov šiitov iz Iraka in okolice.
Mnogi ljudje so se pogrebnih slovesnosti udeležili zato, ker je bil to eden od velikih zgodovinskih dogodkov njihovega časa, manj pa zato, ker bi bili podporniki režima. Spet drugi so v udeležbi na komemoracijah videli izraz nacionalnega ponosa. Trdili so, da je treba s spoštovanjem pospremiti državne voditelje na njihovi poslednji poti, ker jih v nasprotnem primeru svet ne bi spoštoval. Čeprav naj bi imel režim okoli 14 milijonov trdnih podpornikov v 93-milijonski državi, pogrebne slovesnosti vsaj v tem pogledu niso bile priložnost preštevanja. Ker iranski režim iz vojne, ki se še vedno nadaljuje, izhaja okrepljen, so politične spremembe v državi spet potisnjene globoko v ozadje.
