Vse nemirnejši svet, prežet s politično nestabilnostjo, nasiljem, spopadi in terorizmom terja tudi vse večji finančni davek. V svežem poročilu Inštituta za gospodarstvo in mir (IEP), ki od leta 2008 izračunava globalni indeks miru (GPI), ugotavljajo, da je ta globalno gospodarstvo stal 13.600 milijard dolarjev. V analizi so zajeli 163 držav in odvisnih ozemelj, najviše na mirovni lestvici je znova uvrščena Islandija, sledijo pa ji Danska, Avstrija, Nova Zelandija in Portugalska. Na dnu je še vedno Sirija, družbo pa ji delajo najmlajša članica Združenih narodov Južni Sudan in že veliko let pred meritvijo GPI krvaveči Irak, Afganistan in Somalija.
Da je življenje na Zemlji iz leta v leto nevarnejše, kaže tudi ugotovitev IEP, da je na njej le še deset držav, ki jih lahko opredelijo kot resnično mirne oziroma nevpletene v notranje ali zunanje spopade. Te so Bocvana, Čile, Kostarika, Japonska, Mauritius, Panama, Katar, Švica, Urugvaj in Vietnam, opazno pa se je z njimi razšla Brazilija, katere mirovna slika se je v enem letu drastično poslabšala, kar vzbuja skrb pred bližnjimi olimpijskimi igrami v Riu.
V kotlu Bližnjega vzhoda
Za Steva Killeleo, ustanovitelja IEP, je najbolj pomenljiva ugotovitev letošnje analize ta, do kolikšne mere je bližnjevzhodni konflikt v nemirna območja povlekel dobršen del preostalega sveta. »Če opazujemo svet kot celoto, je v letu dni postal za malenkost nemirnejši. Če bi iz indeksa izločili Bližnji vzhod, bi postal opazno mirnejši, kar resnično poudari vpliv Bližnjega vzhoda na globalni ravni,« navaja Killelea. Indeks miru kaže, da se je stanje izboljšalo v 81 državah, poslabšalo pa v 79 v primerjavi z lanskim poročilom, pri čemer pa v oči bode dejstvo, da je bilo izboljšanje doseženo v državah, ki veljajo za najmirnejše, v najbolj konfliktih pa je položaj še slabši. Ta trend je novost in so ga že poimenovali naraščajoča neenakopravnost miru.
Glavni vzrok zanjo je po mnenju Killelee nesposobnost mednarodne skupnosti, da bi umirila spopade, ko se pojavijo. Za konflikte v Afganistanu in Iraku ugotavlja, da so se skozi leta umirjali, nato pa so se nenadoma prelili v Sirijo, Libijo in Jemen ter postali ključen problem. »Če štejemo samo smrti na bojnem polju, jih je 112.000, največ v zadnjih dvajsetih letih. A znova na Sirijo, Irak in Afganistan odpadejo tri četrtine teh smrti,« razlaga Killelea.
Indeks miru je v nazadovanju že desetletje, kar je najdlje po drugi svetovni vojni. Podobno je s številom beguncev in razseljenih oseb, ki je najvišje v zadnjih šestih desetletjih. Število žrtev terorizma je v letu od zadnjega poročila naraslo kar za 80 odstotkov, samo 69 od zajetih 163 držav pa ni imelo terorističnega incidenta.
