V Abu Dabiju so se v sredo obnovila tristranska pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA o morebitnem mirovnem dogovoru za Ukrajino. Drugi krog pogajanj se bo končal v četrtek in to sredi izredno težkega obdobja za Ukrajino. Kajti tik pred vnovičnim krogom pogajanj je Rusija ukrajinska mesta z obsežnim dronskim in raketnim napadom na energetsko infrastrukturo pahnila v temo in hlad. Močno je bila poškodovana tudi termoelektrarna v Kijevu, zaradi česar so v v delih prestolnice ostali brez elektrike in kurjave.
Energetski minister Denis Šmihal je napade označil za vojni zločin in priznal, da bo odprava njihovih posledic trajala kar lep čas. Energetski sistem Ukrajine je bil namreč soočen z enim izmed najhujših valov napadov od začetka vojne. Pri temperaturah, ki dosegajo -20 stopinj Celzija, je po državi več sto tisoč ljudi ostalo brez elektrike in ogrevanja. Poškodbe na električnem omrežju so tako močne, da bodo Kijevčani po prvih ocenah februarja imeli le štiri do šest ur električne energije dnevno.
Kdo je šibak predsednik?
Na zadnji val napadov na Ukrajino se je odzvala tudi tamkajšnja Nobelova nagrajenka za mir Olesandra Matvičuk. O leto dni posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini se ji je postavljalo zgolj eno vprašanje. »Zakaj je bilo Trumpovo leto pogajanj najsmrtonosnejše za civiliste v Ukrajini od začetka obsežne invazije? Število smrtnih žrtev in poškodovanih se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 31 odstotkov. Zakaj Putin ni dovolil takšnih brutalnih napadov na civilno infrastrukturo pod Bidenom, ki ga Trump imenuje 'šibkega', ampak popolnoma uničuje mirna mesta in ne upošteva 'močnega Trumpa'?« se je spraševala Matvičukova.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred začetkom pogovorov Rusijo obtožil, da je kršila dogovor o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, ki naj bi ga ruski predsednik Vladimir Putin sklenil z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Čeprav je bilo očitno, da se Putin ni držal dogovora, je Trump vseeno zagovarjal ruskega predsednika, češ da je spoštoval prekinitev napadov na Ukrajino. A vztrajal je tudi Zelenski, ki je napovedal, da se bodo pogajalci v Združenih arabskih emiratih sedaj primerno prilagodili domači situaciji.
Ruske grožnje in obtožbe
Po prvem dnevu pogovorov v Abu Dabiju, o poteku pogovorov ni bilo znano veliko. Ukrajinsko delegacijo vodi Rustem Umerov. »Delamo v okviru jasnih smernic predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi dosegli dostojen in trajen mir,« je sporočil Umerov. A upanja na preboj z rusko delegacijo, ki jo je tudi tokrat vodil vodja vojaške obveščevalne službe GRU Igor Kostjukov, ni bilo veliko. Kremelj je namreč ob začetku pogovorov jasno sporočil, da vztrajajo pri svoji zahtevi, da Ukrajina preda preostale dele Donecka in Luhanska, ki so še v rokah ukrajinskih sil.
»Dokler režim v Kijevu ne bo sprejel pravih odločitev, se bo posebna operacija nadaljevala,« je vztrajanje pri maksimalističnih zahtevah Moskve podkrepil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pogajalski poziciji glede Donbasa tako med obema državama še naprej ostajata diametralno nasprotni. Ukrajina se ni pripravljena sprijazniti s predajo območja Rusiji, je pa pripravljena iz teh delov Donbasa umakniti svoje sile in tam vzpostaviti gospodarsko območje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izvedel še en diplomatski protinapad. Očitno je namreč zaradi vztrajanja Ukrajine pri ozemlju Donbasa predsednika Zelenskega obtožil, da ne želi skleniti mirovnega sporazuma, saj bi to pomenilo konec njegove politične kariere.
Pogajanja se bodo nadaljevala v četrtek. Na njih bosta ZDA ponovno zastopal posebni odposlanec Bele hiše Steve Witkoff in Jared Kushner, zet in svetovalec predsednika Trumpa. Witkoff bo po koncu ukrajinskih pogajanj že v petek nadaljeval svojo pogajalsko nalogo, le da bo predvidoma odletel v sosednji Oman, kjer se bo na novih jedrskih pogajanjih sešel z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem.