Središče makarske riviere je prvo hrvaško mesto, ki je uvedlo strogo prepoved prodaje alkohola v trgovinah, pekarnah, prodajalnah s spominki, specializiranih trgovinah z alkoholom in na bencinskih postajah med 21. in 6. uro, potem ko je sabor s spremembami zakona o trgovini omogočil lokalni samoupravi pravico do takšne prepovedi v nujnem postopku konec maja. Odločitev so upravičili ne le z varovanjem javnega zdravja in javnega reda, temveč tudi kulturne dediščine in okolja. Ukrep ne velja za restavracije, gostilne, kavarne, bare in podobna zbirališča, kjer lahko gostje še naprej nemoteno uživajo alkohol.
Mešani odzivi
Makarski župan Zoran Paunović (SDP) je poudaril, da se želijo izogniti kaotičnemu »splitskemu scenariju«, kjer prebivalci središča mesta, posebej okoli znamenite Dioklecijanove palače, redno opozarjajo na pijančevanje, uriniranje, kričanje in divjanje po ulicah, večinoma mladih. Kršiteljem pravil grozijo globe v višini od 2000 do 13.000 evrov.
Omejevanje dostopa do alkohola je med obiskovalci in domačini sprožilo mešane odzive, vsaj sodeč po izjavah, objavljenih v hrvaških medijih. Medtem ko nekateri turisti ukrep vidijo kot omejevanje osebne svobode, so tudi taki, ki odločitev podpirajo, nekateri pa v tem ne vidijo nič dramatičnega, saj so tega vajeni v svojih domovinah, predvsem v skandinavskih in baltskih državah. Seveda hrvaški gostinci pozdravljajo priložnost, da se turisti z ulic preselijo k njim. Nekateri prebivalci sicer ostajajo skeptični in menijo, da bodo tisti, ki hočejo piti, preprosto kupili pijačo čez dan ali pa v najbližjem kraju, ki prepovedi ni uvedel.
Trgovci in lastniki prodajaln s pijačami so ogorčeni, opozarjajo na nelojalno konkurenco gostincev, velik izpad poletnega zaslužka in varnostna tveganja za prodajalce, ki bodo po 21. uri prisiljeni zavračati alkoholizirane turiste. Nezadovoljni so tudi tisti »navadni turisti«, ki se izogibajo visokim cenam pijač v gostinskih lokalih, radi pa bi spili »enega mrzlega« na klopici ali plaži med večernim sprehodom pred spanjem.
Med prvimi po Makarski, ki bo z obema rokama zgrabil novo zakonsko možnost, bo Split, od koder je tudi prišla pobuda za stroge ukrepe. Čeprav »biser Dalmacije« svojo svetovno prepoznavnost in turistični razcvet v veliki meri dolguje prav mladim turistom, ki množično prihajajo z vseh koncev sveta, predvsem na znameniti festival elektronske glasbe Ultra, je njihovo vedenje (tudi ko ni koncertnega rajanja) v zadnjih letih za marsikaterega domačina postalo nevzdržno. Po mnenju starejših Splitčanov so skupine pijanih mladih turistov praktično zasedle mestno jedro.
Trenutno v Splitu poteka javna razprava o predlogu mestne uprave, da bi uvedli prepoved, ki bo veljala med 1. junijem in 15. septembrom. »To bo velik korak naprej za Split, in vidimo, da bodo podobno ravnala tudi druga mesta, kot sta Zadar in Hvar,« je dejal splitski župan Tomislav Šuta (HDZ), ki se je pred leti v opoziciji norčeval iz tovrstnega predloga bivše levosredinske splitske oblasti, češ da gre za »poceni populizem«. Potem ko je zasedel županski stolček, je spremenil mnenje. Konec prejšnjega meseca je potrdil, da so sprožili postopek za uvedbo prepovedi v mestu pod Marjanom. Ob tem je v javnih nastopih ostro kritiziral dejstvo, da v središču Splita cvetijo trgovine z alkoholnimi pijačami, »liquor shopi«, v katerih si podjetniki prizadevajo za hiter zaslužek s prodajo alkohola turistom ponoči.
Težava upravljanje destinacije
Da težava ni nočno življenje, temveč upravljanje turistične destinacije, opozarja minister za turizem in šport Tonči Glavina. Kot primer dobre prakse izpostavlja Dubrovnik, ki ima znotraj mestnega obzidja enega največjih nočnih klubov v državi, a se z uličnimi izgredi ne sooča v takšni meri. Ključna razlika je, navaja Glavina, v strukturi gostov in načinu predstavitve destinacije. Split in nekatera druga mesta so svoj turistični razcvet v preteklosti gradili prav na množičnem privabljanju mladih, »party turistov«, zdaj pa se soočajo s stranskimi učinki te strategije, ko je blagovna znamka mesta že trdno usidrana v določenem segmentu nizkocenovnega zabaviščnega turizma.
Širši kontekst problematike razkrivajo tudi skrbi zbujajoči lanski podatki OECD, ki Hrvaško uvrščajo nad povprečje Evropske unije po porabi alkohola med mladimi – kar 45 odstotkov hrvaških 15- in 16-letnikov je potrdilo, da so vsaj enkrat zaužili večji odmerek alkohola, kljub temu da je na Hrvaškem že od leta 2003 prepovedana prodaja alkohola mladoletnikom, kar od leta 1995 velja tudi v gostilnah. Z novimi zakonskimi spremembami so uvedli strožjo digitalno identifikacijo kupcev, tudi preko sistema e-Državljani za spletne nakupe. Poleg tega zakon prinaša dolgo pričakovano prepoved prodaje energijskih pijač mladoletnikom.
Kljub splošni politični podpori spremembam zakona del levosredinske opozicije opozarja, da sama prepoved ne bo rešila problematike prekomernega pitja med mladimi in turisti, temveč bo zgolj spremenila potrošniške navade in morda težave le premaknila drugam. Po njihovem mnenju bi morala učinkovita protialkoholna politika poleg časovnih omejitev vključevati predvsem močnejši nadzor na terenu, izobraževanje, preventivne programe, davčne instrumente in strogo omejevanje oglaševanja, ki naj bi ob obali zagotovili zaželeni mediteranski utrip.