»Ime je nekoliko ironično,« je dejal Eerik Purgel, vodja mejne policije v estonskem mestu Narva, ki ima večinsko rusko govoreče prebivalstvo. Nekateri se bojijo, da bi obmejno mesto z več kot 50.000 prebivalci – večinoma estonskimi in ruskimi državljani ter ljudmi brez državljanstva od razpada Sovjetske zveze – lahko postalo nova tarča ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Na estonski strani mostu plapolajo zastave Nata, Estonije in Evropske unije. Nekoč je bil most poln avtomobilov ljudi, ki so potovali v Rusijo zaradi nakupov ali obiskov sorodnikov. Danes je mejni prehod zaprt za promet, zato potniki prtljago prenašajo peš.
»Morda mosta sploh ne bi smelo biti,« je dejal Purgel.
Ko se vojna Moskve proti Ukrajini približuje četrti obletnici, je vzdušje v Narvi mračno. »Tukaj, na robu Evrope, vojna doživljamo drugače,« je dejala županja Katri Raik. »Vsak dan gledamo Rusijo čez mejo.«
»Vsi razmišljamo o tem, kaj se bo zgodilo,« je dodala v nedavno obnovljeni mestni hiši iz 17. stoletja, obdani s stavbami iz sovjetskega obdobja.
»Najtežje obdobje«
Od ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je Estonija, tako kot drugi baltski državi Latvija in Litva, okrepila svojo obrambo. Estonska vojska je majhna. Ministrstvo za obrambo pravi, da lahko poleg 2000 zavezniških vojakov Nata po potrebi razporedi nekaj manj kot 44.000 ljudi za obrambo države.
Reforme so močno prizadele Narvo, kjer večina prebivalcev govori rusko. Skupaj z visoko brezposelnostjo, rastjo življenjskih stroškov, razpadom vezi z Rusijo in strahom pred konfliktom so spremembe povečale napetosti v obmejnem mestu.
»To je najtežje obdobje v naši zgodovini v zadnjih približno 40 letih,« je dejal predsednik mestnega sveta Mihhail Stalnuhhin in zavrnil politike, usmerjene proti rusko govorečim. »Položaj dodatno poslabšuje nenehno govorjenje o vojni, vojni, vojni, vojni … Ljudje preživljajo izjemno težko moralno, gospodarsko in družbeno obdobje.«
Rusko državljanstvo
Približno polovica prebivalcev Narve ima estonsko državljanstvo, tretjina rusko, okoli 7000 ljudi pa nima nobenega državljanstva. Mesto na strateški lokaciji so v preteklih stoletjih obvladovali Danci, Nemci, Rusi, Švedi in Estonci.
Večina zgodovinskih baročnih stavb je bila uničena med drugo svetovno vojno, v času sovjetske oblasti pa je bila Narva naseljena predvsem z rusko govorečim prebivalstvom. Petintrideset let po ponovni osamosvojitvi Estonije se Narva še vedno spopada z vprašanji identitete.
Vladimir Aret, 32-letni hotelski upravnik in član mestnega sveta, je dejal, da se mnogi v Narvi počutijo razpete med dvema svetovoma. »Sem Evropejec, a se včasih šalimo, da ne vemo, kaj je naša domovina,« je dejal.
»Rusofobno norenje«
Rusija redno kritizira estonsko vlado. Rusko zunanje ministrstvo je v poročilu, objavljenem decembra, govorilo o »vse večjem rusofobnem norenju v Estoniji« in »neonacističnih« politikah oblasti. Nekateri prebivalci podpirajo stališča Moskve.
»Rusko govoreči doživljamo diskriminacijo,« je povedala ženska v petdesetih letih v Narvi pod pogojem anonimnosti, ker se boji posledic. S tem se ni strinjala Olga Kolesnikova, 64-letna upokojenka brez državljanstva. »Ne čutim, da sem v slabšem položaju,« je dejala nekdanja bančnica in dodala, da imajo trije od štirih njenih otrok estonsko državljanstvo.
Aleksandr Gruljov, 59-letni gradbeni delavec, je dejal, da celo razmišlja o odpovedi ruskemu državljanstvu. »Tukaj nihče nikogar ne zatira,« je dodal.
Popolna priložnost za rusko propagando
Nemški politolog Carlo Masala je dejal, da je odvzem volilne pravice ruskim državljanom na lokalnih volitvah v Estoniji popolna priložnost za rusko propagando. Tako kot v Donbasu na vzhodu Ukrajine lahko »Rusija trdi, da so pravice njenih manjšin v tujini ogrožene, kar ji daje izgovor, da jih zaščiti – po potrebi tudi z vojaškimi sredstvi«, je povedal za AFP.
Masala v svoji knjigi If Russia Wins: A Scenario (Če Rusija zmaga: scenarij) opisuje, kako bi ruski vojaki leta 2028 zavzeli Narvo kot del širšega napada na baltske države, kar bi lahko privedlo do razpada Nata.
Po njegovem scenariju bi ruske sile Narvo zavzele v nekaj urah, ob pomoči dela lokalnega civilnega prebivalstva, ki bi bilo pred napadom oboroženo. Masala je za AFP dejal, da bi bili ranljivi tudi drugi mesti z velikim deležem ruskega prebivalstva, vključno s Kirkenesom na Norveškem in Daugavpilsom v Latviji.
Ruska invazija na Ukrajino je v središče razprav postavila politično lojalnost Rusov v Estoniji. »Ali bodo v primeru vojne, ki bi lahko bila proti Rusiji, podprli državo?« se je spraševala raziskava med rusko govorečimi leta 2023.
»Pripravljeni smo«
Jelisej Solovjov ne dvomi o svoji zvestobi Estoniji. Osemnajstletni pripadnik Kaitseliita, prostovoljne obrambne organizacije, že zna kopati jarke in uporabljati strelno orožje. »Pripravljeni smo braniti svojo državo, ne bojimo se,« je dejal.
Analitik Masala meni, da Narva danes spominja na trdnjavo. »To bi kakršno koli vojaško delovanje naredilo bistveno težje kot pred nekaj leti.«
Vodstvo estonske mejne policije zavrača zamisel, da bi bila Narva posebej ranljiva za napad Moskve. Egert Belitšev, vodja estonske mejne službe, je dejal, da v Berlinu živi tudi veliko Rusov. »S takim opravičilom lahko napadete tudi Berlin,« je dejal.
Z mejnega prehoda v Narvi pa Purgel sporoča: »To je naše mesto. Branili ga bomo s svojimi življenji.«
