Zaradi nedavnih napadov sirske vojske na kurdske dele mesta Alep so se iz Sanliurfe na dolg, 850-kilometrski pohod proti Ankari podale ženice kurdske civilnodružbene skupine v Turčiji Matere za mir. V rokah so držale transparente z jasnimi sporočili, naj njihovi etnični rojaki v Siriji ne bodo pozabljeni. Njihov cilj je turški parlament, kjer bodo vlado še enkrat obtožile, da je soodgovorna za nedavno zaostritev v severni Siriji. Pred parlamentom bodo vztrajale, vse dokler ne bo najdena rešitev za razmere v severni Siriji. Kajti kot pravijo matere ubitih kurdskih borcev iz skupine, ki je bila ustanovljena že davnega leta 1996, ko je vojna med PKK in turško državo še bila na vrhuncu, se vojna in mir začneta v parlamentu.

Vse poti vodijo v Ankaro

Čeprav so se v minulih dneh v Alepu že drugič v dveh tednih odvijali siloviti boji med sirsko vojsko Ahmeda Al Šare in prokurdskimi enotami SDF generala Mazlouma Abdija, cilj Mater za mir ni napačen. Dogajanje v Siriji je namreč s politično popkovino tesno povezano z dogajanjem v Turčiji, v središču tamkajšnjega dogajanja pa je ne glede na zadnjo besedo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana ta čas prav turški parlament. Odbor za nacionalno solidarnost, bratstvo in demokracijo namreč pripravlja sklepno poročilo prve faze mirovnega procesa med PKK in Turčijo, ki naj bi bilo podlaga za nove reforme v državi, s katerimi bi Kurdi dobili več pravic.

V zapletenem procesu iskanja trajne pomiritve s Kurdi (predvsem v Turčiji in Siriji) je ključen dejavnik napredka predstavljala načrtovana vključitev kurdskih enot SDF v redni sestav sirske vojske, ki jo sedaj obvladujejo nekdanji pripadniki milice HTS. Toda SDF je vztrajala, da v sirski vojski v okviru treh bataljonov ohrani avtonomnost in etnično homogenost. Dokončnega dogovora do konca decembra ni bilo. Le nekaj ur po takratnem obisku zunanjega ministra Turčije Hakana Fidna v Damasku, ko je dejal, da Turčija počasi izgublja potrpljenje, je sirska vlada, zaveznica Ankare, v kurdski četrti drugega največjega mesta Alep sprožila prvo ofenzivo.

Skrunili trupla ubitih

Šlo je za domač poseg, in ne morebiten vnovični turški poseg, o katerem se je vse glasneje govorilo v tednih, ko se je bližal končni rok za dogovor o vključitvi SDF v sirsko vojsko. Hitro po prvi ofenzivi vladnih sil na Alep so dosegli prekinitev spopadov, političnega dogovora o usodi vojske pa nato vseeno ni bilo. Tako je izbruhnil še zadnji petdnevni spopad, ki je iz obeh kurdskih sosesk pregnal okoli 155.000 ljudi, sirska vojska pa je s surovostjo na gosto poseljenem območju razdejala cele stanovanjske soseske, da je slednjič pregnala vse borce SDF iz mestnih četrti.

V kriznih časih se pogosto pojavi nova jasnost. To premirje je začetek pomembnega dela usmerjanja različnih poti Sirije – njenih skupnosti in sosednjih držav – na enotno skupno pot k varnosti, vključevanju in trajnemu miru. Na poti bodo nastale ovire, vendar naš skupen cilj jasno daje prednost sodelovanju pred konfrontacijo.

Tom Barrack,
veleposlanik ZDA v Turčiji in posebni odposlanec za Sirijo

Ob več kot sto ubitih civilistih med petdnevnim konfliktom so v Sirskem observatoriju za človekove pravice dokumentirali 23 primerov izvensodnih usmrtitev in oskrunitev trupel v četrtih Šejk Maksud in Al Ašrafijeh. Med drugim so ugotovili, da je bilo 15 članov SDF s trupli štirih ženskih članic sežganih, eno borko pa so po njeni usmrtitvi vrgli z vrha stavbe, ob čemer so borci sirske vojske vpili »Alah je velik«. Med spopadi posebnih reakcij iz ZDA, ki zagovarja centralizacijo upravljanja Sirije, in Evropske unije ni bilo zaznati. Molk je naletel na hude kritike iz domačih in tujih kurdskih krogov. Ob manjšem protestu poslancev prokurdske turške stranke DEM pred turškim parlamentom je najostrejšo kritiko v dneh napadov izražal predsednik kurdske regionalne vlade v Iraku Masud Barzani. Izrecno je namreč obsodil poskuse spreminjanja demografske strukture kurdskih sosesk, ob čemer je pozval k zaščiti njihovih pravic in pravice do obstanka v lastnih domovih.

Novo žarišče na vzhodu?

Po predvsem ameriškem posredovanju sta sirska vojska in SDF dosegli vnovično prekinitev spopadov. Dogovor je vseboval tudi evakuacijo ranjencev in prosto pot za sile SDF iz mesta na sever in vzhod države, kjer ozemlja nadzorujejo enote SDF. Umik na ozemlja vzhodno od Evfrata pa je pomenil kapitulacijo SDF v Alepu. Tudi po tem, ko je utihnilo orožje v Alepu, nadaljevanje spopadov med vladnimi in prokurdskimi silami ni izključeno. Vzhodni del province Alep bi utegnil biti naslednje žarišče konflikta.

Turški Kurdi želijo spremembe vladne politike

Sopredsedujoči prokurdski turški stranki DEM Tuncer Bakirhan je ocenil, da bi dogajanje v Alepu lahko spodkopalo mirovna prizadevanja v Turčiji. »Kar se dogaja v Alepu, ni nič drugega kot usklajen napad na kurdsko prebivalstvo. S sklicevanjem na fatve, kot je 'prelivanje krvi Kurdov je dovoljeno', so obstreljevali stanovanjske četrti, izvajali usmrtitve ljudi in uničili civilno infrastrukturo,« je opozoril Bakirhan. V stranki DEM so turško vlado pozvali k temeljiti spremembi politike do Sirije. Po Bakirhanovi oceni bi vlada morala SDF povabiti na neposredne pogovore v Ankaro.

Ta bi se utegnil preliti še na sever, kjer so na ozemlju SDF trije večji vodni viri v državi. Mestne oblasti v Alepu so se v minulih dneh pritoževale, da je v času bojev občasno zmanjkovalo pitne vode v mestu. Da kazalci konflikta kažejo v smer nadaljevanja spopadov, se je nakazovalo tudi s tem, da je sirska vojska pošiljala dodatne okrepitve vzhodno od Alepa proti krajema Deir Hafer in Maskanah. Tam naj bi namreč opazili premike sil, povezanih s SDF, kar pa so v prokurdskih enotah Rožave zanikali. Vnovič so potrdili zavezanost deeskalaciji, a tudi napovedali obrambo regije in zaščito civilistov, če bo to potrebno.

Priporočamo