Madžarski premier Peter Magyar po prevzemu oblasti in zaprisegi nove vlade hiti s pripravljanjem reform, s katerimi želi odmrzniti več milijard evropskih sredstev še v poletnih mesecih. Parlament že sprejema prve spremenjene zakone in z odločitvami popravlja madžarske zunanjepolitične usmeritve, ki so državo pod Orbanovo vladavino oddaljile od vladavine prava in podpore na pravu temelječega multilateralizma.
Lex Orban kot kazalnik države, ki jo želijo ustvariti
Verjetno najbolj zgovoren primer razveljavitve odločitev pod Orbanovo vladavino je sredina odločitev parlamenta, da bo država spet pristopila k mednarodnemu kazenskemu sodišču. Za umik se je Orbanova vlada odločila spomladi lani pred obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga ICC išče zaradi očitanih vojnih zločinov v Gazi. Orbanova vlada je takrat z umikom iz rimskega statuta tlakovala pot varnemu prihodu Netanjahuja, saj bi sicer bila primorana osumljenca prijeti in poslati v Haag. Za umik so takrat našli argumentacijo v trditvi, da je ICC postal politično sodišče. Povsem drugače so zdaj ocenili v vladajoči stranki Tisza premierja Magyarja. »V interesu mednarodnega miru in varnosti ter za zaščito človekovih pravic je nujno, da se tiste, ki so storili najhujše mednarodne zločine, privede pred mednarodno sodišče,« so zapisali v sprejetem zakonu, s katerim se Madžarska vrača med podpornice ICC.
Čeprav je Magyarjev seznam sprejetih zakonov po dobrih dveh tednih vladanja še kratek, je v parlamentarno proceduro vloženih že več predlogov popravljanja odločitev Orbanove vlade. Parlament je denimo že začel razpravo o ustavnih dopolnilih, ki bi omejila čas vladanja posameznemu predsedniku vlade na največ dva mandata. Kritiki zakona iz vrst nekdanje vladajoče stranke Fidesz ocenjujejo, da je lex Orban, kot so poimenovali predlagan temeljni ustavni zakon, zgolj maščevanje in onemogočanje ene politične osebnosti – Viktorja Orbana. Zagovorniki zakona pa trdijo, da gre za politično transparentnost in preprečevanje nadaljnjih zlorab.
Piljenje dogovora s komisijo
Med prvimi spremembami, ki se obetajo v parlamentu, je zahteva za odpravo pod Orbanovo vladavino uvedenega urada za zaščito suverenosti, s katerim so hoteli zadušiti kritične medije. Prav tako nameravajo ustanoviti več komisij za preiskavo domnevne korupcije Orbanovega kroga med šestnajstletno vladavino Fidesza.
Ključno je, s katerimi ukrepi bo Magyarjeva vlada zadostila zahtevam evropske komisije za sprostitev skupno 17 milijard evrov zamrznjenih evropskih sredstev. Madžarska bi lahko izgubila 10,4 milijarde evrov sredstev za okrevanje, če ne bo zavez izpolnila do 31. avgusta. Pogajanja potekajo od Magyarjevega imenovanja za mandatarja, še preden je bila imenovana nova vlada. Madžarski premier je upal, da bo danes ali jutri lahko v Bruslju že podpisal dogovor z evropsko komisijo o odmrznitvi sredstev. To je ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.
Vsaj delno naj bi se v pogajanjih v zadnjih dneh zatikalo, ker si med uresničevanjem skupaj 27 ciljev za ponovno vzpostavitev vladavine prava (del teh je poskušala uresničiti že Orbanova vlada) evropska komisija želi tudi pokojninsko in davčno reformo. EU zahteva dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema, prilagoditve glede na staranje prebivalstva in ukrepe za višjo stopnjo zaposlenosti starejših. Pri davčni reformi pa terja bolj pregleden davčni sistem, zmanjšanje odvisnosti od ad hoc davkov ter postopno ukinjanje ali reformo sektorskih davkov (za energijo, banke, trgovino). Magyar vztraja, da to še ne pride v poštev, ker bi že sicer napeta javnofinančna situacija postala še težja.
