Država z največjimi zalogami nafte na svetu, ki je v dveh fazah nacionalizacije naftnih virov izrinila tudi ameriška podjetja, je ostala brez svojega predsednika. 63-letni Nicolas Maduro je bil z ženo Cilio Flores v več mesecev načrtovani ameriški akciji v soboto ugrabljen iz predsedniške palače in nemudoma preko vmesnih postaj na letalonosilki Iwo Jima in oporišču v Gvantanamu pripeljan v New York, kjer bo v zaporu na Brooklynu čakal na sojenje zaradi vložene obtožnice narkoterorizma.
Hitro po eni uri zjutraj je bilo dvanajstletne vladavine Madura konec. ZDA so na podlagi predsedniškega ukaza in brez avtorizacije varnostnega sveta OZN v nasprotju z mednarodnim pravom, a na osnovi 50 milijonske tiralice ameriških oblasti, z napadom na Venezuelo oživile dobrih dvesto let staro Monroejevo doktrino posegov v zahodni hemisferi za zaščito ameriških interesov. Še en vojaški poseg v Latinski Ameriki, prvi po letu 1989, ko so ugrabili panamskega diktatorja Noriego, se je odvijal spektakularno.
Dve uri je okoli 150 lovcev in bombnikov napadalo cilje protizračne obrambe in skrbelo za odvračanje pozornosti od vdora helikopterjev v Caracas, kjer so bili na krovu ameriški specialci. Po delnem uničenju električne oskrbe prestolnice so specialci pristali v temnem mestu pri predsedniški rezidenci. Tri minute so potrebovali, da so vstopili v njegovo palačo in z bliskovito akcijo ter brez žrtev zajeli Madura, ki se ni uspel prav čas skriti v jekleno varnostno sobo. Da se je vse odvijalo tako kot po maslu, so dosegli tako z večmesečnim delovanjem agentov Cie na terenu, ki so zbirali informacije o Madurovih navadah kot tudi vadbi zavzemanja predsedniške rezidence.
Skupaj s soprogo so ju odpeljali iz države, predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA do možne uspešne tranzicije s skupino ljudi prevzele nadzor nad državo in spet »omogočile, da bo tekla nafta«. Podrobnosti o tem načrtu obvladovanja Venezuele brez prave časovne omejitve, je ostalo odprto. Dvomljiva so se zdela tudi zagotavljanja, da bi lahko ključno vlogo pri tranziciji odigrala podpredsednica in ministrica za nafto Delcy Rodriguez, s katero naj bi bil v stiku ameriški zunanji minister Marco Rubio. Vrhovno sodišče Venezuele ji je nekaj ur po nasilni odstavitvi Madura naložilo, da prevzema funkcijo začasne predsednice.