Macron, ki je na oder stopil s sončnimi očali zaradi pordelega očesa, je v angleščini dejal, da »se premikamo k svetu brez pravil, kjer se tepta mednarodno pravo tepta in očitno šteje samo zakon najmočnejšega«. Za Evropo je po njegovem pravi odgovor krepitev strateške avtonomije in obenem mednarodno sodelovanje in mulltilateralizem. Dejal je, da je Evropa morda počasna, a je tudi predvidljiva in spoštuje mednarodno pravo, kar je po njegovem danes prednost.
Evropska unija pred norim položajem
Macron je tudi povedal, da se v Davosu ne namerava srečati s Trumpom. Slednji je sicer v torek objavil telefonsko sporočilo Macrona, v katerem Trumpa vabi v četrtek na večerjo v Pariz in ponuja organizacijo takšnega vrha skupine G7, ki mu Francija trenutno predseduje, na katerega bi povabili tudi vrsto drugih voditeljev, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Macron ni neposredno omenjal Grenlandije, je pa za »norost« označil to, da se bo Evropska unija morda znašla v položaju, ko bo mora proti Združenim državam uporabiti mehanizem protiukrepov zaradi vsiljevanja političnih odločitev z gospodarskim pritiskom. Slednjega predstavljajo ameriške grožnje s carinami več evropskim državam, ker so z napotitvijo nekaj vojakov na Grenlandijo podprle Dansko zaradi ameriških zahtev po otoku. Dejal je, da grožnja zaveznikom s carinami ni razumna, pa tudi, da je zaradi ameriških groženj s prevzemom Grenlandije zveza Nato oslabljena in neenotna.
Čas za laskanje Trumpu je minil
Nekdanji generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen je šel še korak dlje in dejal, da je zveza Nato v največji krizi v vsej svoji več kot 75-letni zgodovini, pa ne le Nato, ampak vsa transatlantska skupnost. »Zdaj gre za prihodnost Nata in svetovnega reda,« je dejal in pristavil, da se je čas za obsipavanje Trumpa z laskanjem potekel.
Bila bi vojna
Danski poslanec in nekdanji minister Rasmus Jarlov pa je v pogovoru za CNN dejal, da bo Danska v vsakem primeru branila Grenlandijo. »Če Američani izpeljejo invazijo, bo vojna in bi se borili drug proti drugemu. Vemo, da so Američani močnejši od nas in da imate mnogo večjo vojsko, toda naša dolžnost je braniti našo deželo, naše ljudi in 57.000 prebivalcev Grenlandije, ki so kristalno jasno povedali, da nočejo ameriškega prevzema,« je dejal Jarlov.
