"Francija te politike ne podpira," je po vrhu povedal Macron in opozoril, da uredba omogoča pošiljanje ljudi v države, s katerimi ti nimajo nikakršnih vezi. Te bi v zameno lahko prejele sredstva EU.
"Nisem prepričan, da je to Evropa, ki si jo želimo. Nisem prepričan, da so to temeljna načela, na katerih je bila zgrajena naša Evropa. In pravzaprav tudi ne verjamem, da je to učinkovito," je svoje nasprotovanje pojasnil predsednik.
Francija po njegovih besedah podpira strožja pravila za pospešitev vračanja migrantov v njihove države izvora, ne bo pa gradila centrov za vračanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ne verjamem, da je to učinkovito ali v skladu z našimi načeli," je še dejal Macron.
Centrom za vračanje v tretjih državah nasprotuje tudi španski premier Sanchez, ki podobno kot Macron meni, da je to neučinkovit odziv EU, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.
Sklepanje sporazumov s tretjimi državami o tovrstnih centrih omogoča uredba o vračanju migrantov, o kateri sta se evropski parlament in Svet EU dogovorila v začetku meseca, ta teden so jo podprli evropski poslanci. Pred uveljavitvijo jo morajo potrditi države članice, kar je pričakovati v kratkem.
Njeni zagovorniki trdijo, da bi centri za vračanje, ki bi služili bodisi kot končna destinacija bodisi kot vmesni centri za izgnane osebe, olajšali repatriacije in delovali kot odvračilni dejavnik za potencialne neregularne migrante.
Organizacije za človekove pravice jih medtem kritizirajo kot "pravne črne luknje", v katerih bi migranti lahko obtičali, prepuščeni samim sebi.
Slovenski premier Janez Janša je ob robu vrha podprl poziv k pospešitvi izvajanja uredbe in napovedal, da se bo Slovenija pridružila prvi pobudi na tem področju, ki bo operativna. Kot je razvidno iz pisma, ki ga je objavil na omrežju X, pospešitev izvajanja uredbe podpirajo še Danska, Avstrija, Bolgarija, Češka, Grčija, Latvija, Malta, Poljska, Slovaška, Švedska, Italija, Belgija, Ciper, Estonija, Madžarska, Litva, Nizozemska in Romunija.