Macron je v intervjuju za francosko televizijo TF1 spomnil, da imajo ZDA svoje jedrske bombe v letalskih oporiščih v Evropi, kjer služijo kot jedrska komponenta skupne obrambne zveze NATO.
Če bi se ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa odločile umakniti to orožje, je Francija pripravljena na pogovore o tem, kako bi to vlogo nadomestila. »Pripravljeni smo odpreti to razpravo. … V prihodnjih tednih in mesecih bom zelo natančno določil pogoje,« je povedal francoski predsednik.
Macron je jasno povedal, da bi bila taka širitev pogojena s tem, da Francija ne bo »plačevala varnosti za druge.« Poleg tega je poudaril, da odločitev o delitvi jedrskega orožja za Francijo ne bo prišla »na račun lastnih potreb.«
Nemčija in druge države odprte za francoski jedrski predlog
Macron je že marca predlagal pogovore z evropskimi zaveznicami o tem, kako bi francosko jedrsko orožje lahko pomagalo pri zaščiti Evrope. Zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa in drugih predstavnikov ameriške vlade je v številnih evropskih prestolnicah slišati, da se stara celina ob ruski grožnji ne more več zanašati na ameriška varnostna zagotovila, ki izhajajo iz časa hladne vojne.
Nemški kancler Friedrich Merz je prav tako izrazil zanimanje, da bi njegova država lahko gostila francosko jedrsko orožje. Tudi Poljska, Danska in Litva so v zadnjih mesecih izrazile zanimanje za takšno možnost. Poljski premier Donald Tusk je marca dejal, da se Poljska »resno pogovarja« s Francijo.
Macron je bil ob teh napovedih vseeno previden, da ne bi dodatno zaostroval napetosti z Moskvo. Kot je dejal včeraj: »Moramo pomagati Ukrajini, da se brani, vendar nočemo sprožiti tretje svetovne vojne.«
Ameriški »jedrski dežnik«
V Evropi imata svoje lastno jedrsko orožje le Francija in Velika Britanija. ZDA so želele med hladno vojno čim bolj omejiti število držav s tem orožjem, tudi če je šlo za njihove naravne zaveznice na kapitalistični strani železne zavese. Da bi odvrnile evropske države, ki so imele tehnološke in finančne kapacitete, da bi čez čas razvile lastno jedrsko orožje, so evropskim državam ponudile, da jih bodo varovale z lastnim jedrskim orožjem. Tej vojaški strategiji, ki velja še danes, se reče »jedrski dežnik.«
Za zagotavljanje jedrskega dežnika v Evropi imajo ZDA stalno nameščene letalske jedrske bombe v letalskih bazah v Nemčiji, Italiji, Belgiji, Turčiji in na Nizozemskem. Sloveniji najbližja takšna baza je v Avianu v Italiji, približno 70 kilometrov od slovenske meje, kjer se je uskladiščenih okoli 20 ameriških jedrskih bomb.
Z nekaterimi državami, na primer z Nemčijo in Francijo, so ZDA sklenile tudi dogovore, da bi letala teh držav v primeru vojne lahko uporabila ameriške bombe, kar je v veljavi še danes.
Pripravljenost ZDA, da na konvencionalni napad Sovjetske zveze na Evropo odgovori z jedrskim orožjem, je bila ključen element obrambne strategije zveze NATO v hladni vojni, ko je veljalo, da ima Varšavski pakt močnejše konvencionalne vojaške sile. Ta strategija je bila posebej učinkovita v petdesetih, ko so imele ZDA veliko premoč v jedrskem orožju. Sovjetska zveza je to orožje sicer imela, a je z njim lahko dosegla Evropo, kontinentalne ZDA pa dosti težje.
Sčasoma je ta grožnja Moskvi postajala vse manj kredibilna, saj je bilo jasno, da bi Sovjetska zveza na tak ameriški napad odgovorila s svojim jedrskim napadom na ZDA, zaradi česar je bilo vse bolj vprašljivo, ali bi bil Washington pripravljen tvegati lastno uničenje, da bi zaščitil Evropo.
Ali Francija lahko stopi v ameriške vojaške škornje?
Učinkovitost francoskega jedrskega orožja pri odvračanju Rusije je precej manjša od tiste, ki jo lahko zagotovi ZDA, saj v merjenju moči implicitno nastopa celoten jedrski arzenal, kjer se Francija ne more primerjati z ZDA in Rusijo.
Čeprav natančna številka ni znana, je francoski jedrski arzenal na podlagi preteklih izjav predstavnikov francoske vlade ocenjen na nekaj manj kot 300 jedrskih konic. ZDA in Rusija so pri številu in nosilcih jedrskega orožja zavezane spoštovanju sporazuma New START, po katerem je njihov arzenal omejen na 1550, poleg tega pa imata ob državi v oborožitvi še nekaj sto taktičnih jedrskih bomb.
Rusija bi imela v merjenju moči s Francijo tako možnost dominacije v primeru eskalacije napadov, kar pomeni, da za Pariz ni racionalno, da bi se z Moskvo kadarkoli spustil v konflikt, kakršni so večkrat nastajali med ZDA in Sovjetsko zvezo v času hladne vojne.
Francoski jedrski arzenal, znan kot »force de frappe«, sicer v preteklosti ni bil vključen v vojaške strukture zveze NATO. Druge države članice niso imele dostopa do francoskega orožja niti do operativnih načrtov za njihovo uporabo. Prejšnji francoski voditelji so jedrski arzenal razumeli izključno kot sredstvo za obrambo Francije.
