Emmanuel Macron in njegov tabor sta v nedeljo zvečer slavila veliko zmago v drugem krogu predsedniških volitev, v katerem sta dobila 58,5 odstotka glasov, Marine Le Pen pa 41,5 odstotka. Udeležba je bila 72-odstotna, kar pomeni, da je bila najnižja po letu 1969, ko so tedaj zelo močni komunisti bojkotirali drugi krog, v katerem sta se za zmago potegovala dva desnosredinska kandidata. Za enega od obeh je v nedeljo glasovalo le 66 odstotkov volilnih upravičencev, saj jih je kar 6 odstotkov oddalo neveljavno ali neobkroženo glasovnico. Torej je Macron dobil le 38 odstotkov glasov vseh francoskih volilcev.
Macron se zaveda, da je Le Penova dosegla daleč najboljši rezultat doslej. Zaveda se, da je Francija močno razklana, predvsem na velika mesta, ki so uspešna v globalizaciji, in na podeželje z manjšimi mesti, v katerih se zapirajo lekarne, ambulante, pošte, trgovine, šole in železniške postaje. V Parizu je tako kar 85 odstotkov udeležencev volitev glasovalo za Macrona, torej za odprtost v svet in nadaljnjo krepitev EU na vseh področjih. V Lyonu in Bordeauxu je bilo takšnih 80, v Nantesu 81, v Toulousu pa 77,5 odstotka volilcev. Le v Marseillu so Macronu namenili samo 60 odstotkov glasov.
Prebivalci province so bili večinoma za Le Penovo, torej za zapiranje meja in suverenost Francije, tudi nasproti EU. Tako je zmagala v nekaterih bolj podeželskih departmajih, prav tako med temnopoltimi na Karibih.
Mlajši od 35 let za Le Penovo
Macron je dobil večino glasov tudi med premožnejšimi Francozi, med vodilnimi v podjetjih na primer 77 odstotkov (vedno je naveden delež glede na tiste, ki so glasovali za enega od obeh). Delodajalci so seveda pozdravili njegovo zmago. Za Le Penovo je bilo 53 odstotkov delavcev in 58 odstotkov brezposelnih. Med upokojenci, ki so najbolj vestni volilci, je Macron dobil 68 odstotkov, kar ni presenetljivo, glede na to, da hoče s svojo pokojninsko reformo zagotoviti denar za pokojnine. Sicer naj bi se vsako leto za štiri mesece povišala starost upokojevanja, in sicer do leta 2031, ko naj bi dosegla 65 let.
Proti tej »nepravični« reformi je nastopala Le Penova in tako je zanjo glasovalo 51 odstotkov volilcev, starih od 50 do 59 let. Med tistimi, starimi od 35 do 49 let, je imela samo še 44 odstotkov podpore, med volilci, starimi od 24 do 35 let, pa največ, to je 57 odstotkov. Med mlajšimi od 24 let je dobila 47 odstotkov glasov.
Kot je v nedeljo zvečer dal vedeti že sam, bo Macron v naslednjih petih letih moral povezati močno razklano francosko nacijo, bolj kot mu je to uspelo v zadnjih petih letih, ko so se mu jeseni 2018 uprli rumeni jopiči, kar je bil upor podeželja in nižjih slojev proti velikim mestom in družbeni eliti. Gotovo bo spet prišlo do velikih stavk, tudi ob bojazni zaradi naraščanja cen energije in hrane.
Najbrž Le Penova ne bi bolje reševala vseh teh socialnih vprašanj in tudi zato so na primer sindikati pozdravili njen poraz (ne pa tudi Macronove zmage). Vsekakor je Macron uspešnejši, kot bi bila ona, pri vključevanju petih milijonov muslimanov v francosko družbo. Že sedanja nizka raven brezposelnosti omogoča večjo zaposlenost med mladimi iz revnih predmestij. Vprašanje pa je, ali se bo v EU gospodarska rast jeseni nadaljevala.
Prihaja še »tretji krog«
Pravzaprav Macron oblasti še nima zares v svojih rokah. Zmagati mora še na junijskih parlamentarnih volitvah, zato bo v naslednjih dveh mesecih vsa njegova politika usmerjena v to, da si še poveča zaupanje Francozov. S tem namenom bo v začetku maja imenoval novega predsednika vlade.
O razmerju moči med strankami na parlamentarnih volitvah, ki potekajo po zapletenem večinskem sistemu, bi lahko ugibali na podlagi prvega kroga predsedniških volitev, ko je Macron dobil 28 odstotkov, Le Penova 23, radikalni levičar Jean-Luc Melenchon, ki želi junija zmagati in postati premier, pa 22 odstotkov glasov. Torej se bodo za oblast borili Nacionalni zbor Le Penove, Melenchonova Nepokorna Francija in Macronova Naprej, Francija z zavezniki na desni sredini.
