Medtem ko se nadaljujejo ukrajinski napadi na rusko naftno infrastrukturo in ruski napadi na energetsko infrastrukturo v Ukrajini ter pritisk ruske vojske na fronti, se zdi, da bi lahko Moskva in Pariz, ki je pomemben zaveznik Kijeva, obnovila stike. Konec tedna je govornik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da je Vladimir Putin »pripravljen« na dialog z Emmanuelom Macronom. Gre za odziv na izjavo francoskega predsednika, da bi bilo koristno spet navezati stike z ruskim predsednikom, namesto da se prepušča Američanom posredovanje za ustavitev ukrajinske vojne.
V zadnjih letih sta od voditeljev članic EU imela stike s Putinom le madžarski in slovaški premier, Viktor Orban in Robert Fico, ki pogosto preprečujeta odločnejšo evropsko politiko v prid Ukrajini.
Macron vsekakor nima namena priti v Kremelj, kjer so pred nekaj meseci lepo sprejeli najprej Fica in potem še Orbana, ki sta navdušena nad poceni rusko nafto in plinom. So pa v Parizu v nedeljo v Elizejski palači pozdravili omenjeni pozitivni odziv iz Kremlja na pobudo Macrona. Ta bo »v prihodnjih dneh« razmislil, kako bi lahko organiziral dialog s Putinom. Pogovori bi potekali z vednostjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in drugih evropskih voditeljev, cilj je doseči trajen mir, so sporočili. »Agresija na Ukrajino in trma predsednika Putina sta v zadnjih treh letih onemogočali dialog. Če pa obstaja možnost premirja in mirovnih pogajanj, bi bilo koristno govoriti s Putinom,« so zapisali v Elizejski palači. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je bil do takšne možnosti bolj zadržan.
Ločena pogajanja na Floridi
Vsekakor je ruska zahteva po celotnem Donbasu glavna ovira za mirno rešitev konflikta. Zelenski soglaša s tem, da bi sedanjo frontno črto zamrznili, torej je pripravljen de facto priznati ruske osvojitve. Noče pa prepustiti Rusiji okoli 5000 kvadratnih kilometrov Donbasa, ki ga ruska vojska še ni osvojila. »Korektno bi bilo, če bi ostali, kjer smo zdaj,« je dejal.
V soboto je izjavil, da so Američani na pogajanjih v Miamiju na Floridi predlagali skupno srečanje ameriške, ukrajinske in ruske delegacije, kar bi bila od pomladi prva neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom. Eden glavnih Putinovih svetovalcev za zunanjo politiko Jurij Ušakov je v nedeljo potem izjavil, da se takšno tristransko srečanje nikakor ne pripravlja, tudi zato ne, ker predlogi Evrope in Ukrajine, ki naj bi dopolnili in popravili ameriški mirovni načrt, »ne izboljšujejo možnosti za trajen mir«.
Novinarjem je Ušakov dejal, da na Floridi potekajo ločeni pogovori o končanju konflikta v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev, ki prav tako velja za pomembnega Putinovega svetovalca, je v Miami prispel v soboto. Ukrajinsko delegacijo na Floridi vodi nekdanji obrambni minister in sedanji vodja sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov, ameriško pa Trumpov prijatelj in posebni odposlanec Steve Witkoff, ob katerem sedi Jared Kushner, Trumpov zet.
Dmitrijev je izjavil, da so pogovori z njima »konstruktivni« in da se bodo nadaljevali. Znova so najbrž veliko pozornosti namenili »velikim možnostim« za ameriške naložbe v Rusiji, s čimer si Moskva prizadeva na svojo stran pridobiti ameriške poslovneže-politike, kar so Trump, Witkoff in Kushner. V nedeljo se je ameriški delegaciji pridružil zunanji minister Marco Rubio, ki je bolj realen glede odnosov z Rusijo.
Napadi na obeh straneh
Po ukrajinskih virih je medtem osem oseb umrlo, 27 pa je bilo ranjenih v ruskem napadu na pristanišče v Odesi v petek zvečer. Ukrajinski brezpilotniki so v soboto, kot pravijo v Kijevu, v Kaspijskem morju napadli rusko črpališče nafte, na Krimu pa radarski sistem in dve vojaški letali. Po ruskih virih so ukrajinski brezpilotniki napadli tudi električno infrastrukturo v regijah Belgorod in Kursk, zaradi česar je 5000 ljudi ostalo brez elektrike.
Različna so tudi poročila s fronte. Pred tremi tedni, denimo, je ruski predsednik Putin izjavil, da je mesto Pokrovsk v ruskih rokah. A po trditvah ukrajinske vojske še vedno potekajo siloviti boji za to strateško pomembno prometno križišče na vzhodu Ukrajine.