"Spričo trenutnih varnostnih razmer smo sprejeli previdnostni ukrep in začasno umaknili britansko osebje iz Irana," je sporočilo britansko zunanje ministrstvo in dodalo, da bo veleposlaništvo v Teheranu, ki so ga sicer zaprli sredi januarja, še naprej delovalo na daljavo.
Obenem je sporočilo tudi, da so se zaradi napetosti v regiji odločili za začasno premestitev dela osebja britanskega veleposlaništva v Tel Avivu in njihovih družin na drugo lokacijo znotraj Izraela. Navedlo je, da gre za previdnostni ukrep in da veleposlaništvo še naprej deluje normalno, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nemčija odsvetuje potovanje v Izrael
Zunanje ministrstvo v Berlinu medtem nemškim državljanom odsvetuje potovanje v Izrael, pri čemer je vir na ministrstvu za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da njihovo veleposlaništvo v Tel Avivu ostaja "v celoti operativno".
Povedal je tudi, da so v tesnem stiku z nemškim veleposlaništvom v Teheranu, a da je njegovo osebje zaradi diplomatskih napetosti med državama že nekaj časa številčno okrnjeno in lahko zato "na terenu nudi le zelo omejeno konzularno pomoč".
Pred tem je danes ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu sporočilo, da svojemu nenujnemu osebju in njihovim družinam dovoljuje, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Izrael. Povečano previdnost je svojim državljanom v tej državi priporočil tudi Peking, tiste v Iranu pa je pozval, naj državo čim prej zapustijo.
Po poročanju BBC sta svoje državljane k odhodu iz islamske republike pozvali tudi Indija in Kanada.
Z letališča v Carigradu pa so sporočili, da so današnji večerni leti družbe Turkish Airlines in dveh iranskih družb v Teheran odpovedani. Odpovedani so tudi štirje leti v iransko prestolnico, načrtovani za soboto, šest drugih pa ostaja na voznem redu. Odpovedan je še sobotni let družbe Turkish Airlines v Tabriz na severu države, navaja AFP.
Največja koncentracija ameriških sil v zadnjem desetletju
Ukrepi sledijo večkratnim grožnjam predsednika Trumpa z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če ta ne sklene jedrskega dogovora z ZDA. V luči tega je Washington v zadnjih tednih okrepil svojo vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu, med drugim je tja napotil največjo letalonosilko na svetu Gerald Ford.
Največji obseg ameriških sil v regiji v zadnjih desetletjih tako sproža ugibanja o skorajšnjem ameriškem napadu na islamsko republiko, in to kljub nizu pogovorov, ki sta jih strani opravili ta mesec v Omanu in Švici.
Zadnji krog pogovorov, osredotočenih zlasti na iranski jedrski program, sta opravili v četrtek v Ženevi. Tako omanski zunanji minister Badr al Busaidi, čigar država posreduje v pogovorih, kot njegov iranski kolega Abas Aragči sta po srečanju poročala o znatnem napredku.
Vodja iranske diplomacije je danes nekoliko omilil v četrtek izražen optimizem, ko je dejal, da bi morale ZDA opustiti "pretirane zahteve" za dosego jedrskega dogovora. Nov krog pogovorov je sicer predviden v prihodnjem tednu na Dunaju.