Po pogovorih s petimi visokimi diplomatskimi predstavniki različnih držav je, kot poroča Guardian, mogoče sklepati, da Trumpov morebitni načrt za zamenjavo režima na Kubi vključuje izstradanje države, dokler ljudje ne odidejo na ulice, čemur bi sledila intervencija ZDA.
Ameriški odpravnik poslov Mike Hammer za zdaj javno ni razkril nobenega podrobnega načrta. Vendar pa je eden od sogovornikov dejal, da omenjajo človekove pravice in prekinitev dobave nafte. Nekateri upajo, da bi se govorice o pogovorih na visoki ravni v Mehiki med kubansko vlado, ki bi jo zastopal general Alejandro Castro Espín, sin nekdanjega kubanskega predsednika Raúla Castra, in ameriškimi uradniki lahko končale z dogovorom, vendar za zdaj ni znamenj napredka.
Medtem se diplomati v Havani pripravljajo na alternativno taktiko. »Poskušamo ohraniti mirno kri. Veleposlaništva so pripravljena na nepričakovane dogodke in upamo, da nam bo uspelo,« je za Guardian dejal eden od veleposlanikov v Havani.
Pomanjkanje goriva in hrane
Zaskrbljenost zbuja novica, da pomanjkanje goriva ovira prizadevanja svetovnega programa za hrano pri Združenih narodih za ublažitev posledic lanskega orkana Melissa. Organizacija, ki je še vedno prisotna na otoku, mora zdaj pripraviti načrte za novo, precej večjo krizo.
»Že zdaj opažamo vpliv na razpoložljivost svežih pridelkov v mestih,« je povedal Étienne Labande, direktor programa za Kubo. Diplomati so zaskrbljeni zaradi vse večjega pomanjkanja goriva, posledično pa tudi elektrike, vode in težav pri transportu hrane. Menijo, da katastrofa ni več vprašanje mesecev, temveč tednov, zlasti za prebivalce mest.
Najnovejša kriza na Kubi je posledica izvršnega ukaza, ki ga je Donald Trump podpisal januarja in s katerim uvaja carine za katero koli državo, ki Kubo oskrbuje z nafto. Kljub ogorčenju tradicionalnih zaveznic Kube, Kitajske in Rusije se je po pisanju Guardiana grožnja izkazala za učinkovito. Celo Mehika je nehala pošiljati tankerje, čeprav je njena predsednica Claudia Sheinbaum opozorila na humanitarno katastrofo in Kubi poslala 800 ton različnih vrst pomoči.
»Nihče ne more prezreti razmer, nastalih zaradi sankcij, ki jih ZDA uvajajo na zelo nepravičen način,« je dejala.
Letalski promet in turizem v razpadu
Posledice ameriške naftne blokade so prišle hitreje, kot je kdor koli pričakoval. Vse tri letalske družbe, ki prevažajo turiste na Kubo iz Kanade, so prejšnji teden zaradi pomanjkanja goriva na otoku prekinile povezave. Njihovemu zgledu sta sledili tudi dve ruski letalski družbi.
Ker naftna blokada vse bolj spodkopava sposobnost kubanske vlade za ustvarjanje prihodkov, so se Kubanci zunaj diplomatskih enklav začeli pripravljati na življenje brez goriva. Vlada je ustavila delovanje univerz, srednjih šol in dela državne administracije ter omejila javni prevoz, da bi zmanjšala potrošnjo