Včasih je zaradi gozda res težko videti drevesa. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je v dolgem intervjuju za britanski novičarski portal UnHerd natvezil veliko o vsem, od vojne v Ukrajini do trgovinske vojne, ki jo je sprožil njegov šef Donald Trump. Na Otoku pa najbolj odmeva njegov zmerni optimizem o sklenitvi trgovinskega sporazuma ZDA z Združenim kraljestvom. To naj bi imelo prednost pred Evropo že zaradi sorodnosti dveh držav in kultur, bolj uravnotežene trgovine in Trumpove »ljubezni do Britanije«.
Čustva do Otoka oziroma Evrope
»Predsednik ima res rad Združeno kraljestvo. Rad je imel kraljico. Občuduje in ima rad kralja. Gre za zelo pomembne odnose. In je poslovnež, z vrsto pomembnih poslovnih odnosov v Britaniji. S Starmerjevo vlado si zelo močno prizadevamo za trgovinski sporazum. Ne želim predvidevati, vendar mislim, da obstaja velika verjetnost, da bomo sklenili odličen sporazum, ki bo najboljši za obe državi,« je dejal Vance, preden je odnose z Britanijo primerjal z odnosi z Evropo. »Rad imam Evropejce. Nočem, da bi Evropejci delali to, kar jim rečemo Američani, ker to ni ne v njihovem ne v našem interesu. Trdo delamo z Evropejci, da bi dosegli bolj uravnotežene trgovinske odnose. Z Združenim kraljestvom imamo veliko bolj uravnotežene odnose kot na primer z Nemčijo. Medtem ko imamo radi Nemce, so ti zelo odvisni od izvoza v ZDA in zelo zahtevni do veliko ameriških podjetij, ki bi rada izvažala v Nemčijo.« Tako J. D. Vance.
Trump je le dan kasneje napovedal, da bo kmalu lahko sporočil novico o trgovinskih sporazumih z okoli petnajstimi državami. Bo Velika Britanija med njimi? Otoška ministrica za poslovne zadeve in trgovino Sarah Jones je pozdravila Vanceove besede in dejala: »Nihče noče carin. Nihče noče carinske vojne.« Kdaj bi sporazum utegnili skleniti, ni hotela ugibati.
Carine izvzete iz ljubezni
Svetovne borze in trgovino pretresajo turbulence, vse odkar je Trump napovedal nove visoke carine za skoraj vse države. V Britaniji so zaradi brexita in posebnih odnosov z ZDA upali, da bodo ušli Trumpovemu carinskemu obračunu s svetom, a je že sredi marca uvedel 25-odstotne carine na aluminij, jeklo in izdelke iz njiju. V začetku aprila je uvedel 25-odstotne carine na vsa potniška vozila in manjše tovornjake, maja prihajajo še carine na avtomobilske dele, poleg tega je za ves svet uvedel še osnovno desetodstotno carinsko stopnjo na skoraj ves ameriški uvoz. Vse našteto velja, kljub Trumpovi ljubezni, tudi za ameriški uvoz iz Britanije.
Blizu je sporazum z EU
Številni na Otoku ocenjujejo, da je optimizem glede sklenitve trgovinskega sporazuma neutemeljen, posebej ker sta Velika Britanija in EU zelo blizu sklenitvi svojega trgovinskega sporazuma o živilskih in veterinarskih standardih, kar bi lahko povsem zaprlo britanski trg za ameriške izvoznike mesa in drugih živil. Premier Keir Starmer, ki ga zagovorniki izstopa iz EU že obtožujejo, da s sporazumom izdaja brexit, naj bi dogovor z EU podpisal že na majskem vrhu.
ZDA v okviru pogajanj o trgovinskem sporazumu z Britanijo najglasneje zahtevajo prav dostop do britanskega živilskega in kmetijskega trga. To pa je zadnje, kar si želijo britanski živinorejci in kmetovalci, ker bi številni propadli. Trenutno si britanska vlada sicer najbolj prizadeva za to, da bi Trump naredil izjemo za Britanijo, ko bo po napovedih uvedel 25-odstotne carine na uvožena zdravila. Britanija ni med največjimi izvozniki zdravil v ZDA – največja izvoznica je Irska, od koder ZDA uvozijo skoraj petino zdravil, sledijo Nemčija, Švica in Kitajska – ji pa ta izvoz prinaša pomembnih 7,2 milijarde funtov (8,4 milijarde evrov) na leto in predstavlja 12 odstotkov britanskega izvoza v ZDA.
