V četrtek je bilo v Washingtonu po devetih dneh na sporedu nadaljevanje pogajanj med Libanonom in Izraelom. Libanon poskuša doseči podaljšanje sedanjega majavega desetdnevnega premirja med Hezbolahom in judovsko državo do konca maja. Začelo se je 17. aprila. Zahteva tudi, da se izraelski vojaki umaknejo z juga Libanona in nehajo rušiti tamkajšnje vasi. Po podatkih vladnih strokovnjakov so od začetka marca uničili 17.800 stanovanj, 33.000 pa so jih poškodovali. Izrael na pogajanjih v Washingtonu predlaga Libanonu skupen nastop za razorožitev Hezbolaha, a v Bejrutu se bojijo nove državljanske vojne. Predstavnikov Hezbolaha na pogajanjih znova ni zraven. Sicer med državama več kot 40 let skoraj ni bilo dialoga, Izrael pa je marca že tretjič po letu 1982 zasedel južni Libanon.
Smrt še enega francoskega vojaka
Če bo prišlo do sporazuma med državama, bi se Trump lahko hvalil, da je to po njegovem štetju že deseta vojna, ki jo je ustavil v 16 mesecih. To ne bi bilo slabo, saj zatem Trump, ki si želi Nobelovo nagrado za mir, morda ne bi zaostroval konflikta z Iranom. Prav s tem, ko je skupaj z Izraelom napadel Iran, je povzročil sedanjo krvavo vojno v Libanonu, tako kot iransko zaprtje Hormuške ožine. A ko tako povzroča velike probleme v svetu, poskuša nekatere tudi reševati, zlasti to velja zdaj glede vojne Libanonu.
Od začetka premirja v Libanonu 17. aprila je bilo sicer več kršitev. Samo v prvih treh dneh jih je libanonska vladna organizacija naštela 220 s strani izraelske vojske: letalski napadi, topovsko streljanje in rušenje hiš. Hezbolah je odgovoril z napadi na Izraelce. V sredo pa so bile štiri smrtne žrtve izraelskih napadov, tudi 42-letna libanonska novinarka Amal Halil.
Medtem je še drugi francoski vojak, pripadnik mirovnih sil ZN v Libanonu, umrl za posledicami ran. Oba sta bila 18. aprila žrtvi zasede, domnevno Hezbolaha.
Posnetek iranskega vkrcanja
na ladjo
Premirje z Iranom je Trump v torek za nedoločen čas podaljšal. V Teheranu, kjer vladajoča elita ni enotna v stališčih, še naprej nočejo na pogajanja v Pakistan, dokler bodo ZDA blokirale njihova pristanišča. Še vedno ni jasno, kdo bo prej popustil.
Donald Trump, ki sicer še naprej grozi z bombardiranji, je prepričan, da bo pomorska blokada pristanišč, ki se je začela s premirjem 8. aprila, kmalu tako zamajala Islamsko republiko, da bodo njeni voditelji pristali vsaj na del njegovih zahtev, s čimer bi potem v ZDA govoril o svoji veliki zmagi. V četrtek je ameriška vojaška mornarica zasegla še en tanker z iransko nafto, Trump pa je ukazal uničenje iranskih ladij, ki v Hormuški ožini postavljajo mine.
Marca je ožino, skozi katero gre petina vse svetovne nafte, sicer prvi zaprl začel Iran. V sredo pa je še dodatno prestrašil ladjarje, ko je streljal na tri ladje in dve zasegel. V četrtek so na iranski televiziji pokazali tudi posnetek operacije vkrcanja zamaskiranih iranskih vojakov na eno od ladij.
Od nedelje je skozi Hormuško ožino na dan plulo med 4 in 5 ladij, pred marcem pa 120. Po navedbi spletne strani Bloomberg je v zadnjih dveh tednih okoli 30 tankerjev z iransko nafto prečkalo ožino. Na vsak način se zaostruje svetovna naftna kriza, bencin pa se draži tudi v ZDA, kar je slabo za Trumpa in njegove republikance pred jesenskimi kongresnimi volitvami. Američani so glede cene bencina še posebej občutljivi, saj v povprečju prevozijo dvakrat več kilometrov kot Evropejci, njihovi avtomobili pa že za isto razdaljo porabijo dvakrat več bencina kot avtomobili v Evropi.
Stisnjen Iran in stisnjene
zalivske države
Skratka, obe strani uporabljata ekonomsko orožje. Zdi se, da so se Trumpove ZDA odpovedale temu, da bi znova bombardirale Iran, ki tako ne bo več uničeval energetske in druge infrastrukture drugih zalivskih držav. Iran pa je z blokado Hormuške ožine od začetka marca škodil vsemu svetu.
A ta blokada, ki jo zdaj izvajata obe strani konflikta, se bo morala končati predvsem zaradi pred vojno bogatih zalivskih monarhij, ki se kot Iran spopadajo s katastrofo, saj zdaj težko uvozijo celo hrano. Že doslej so zaradi te vojne izgubile na desetine milijard evrov.
Iran pa tudi ne more izvažati svoje nafte drugje kot po morju. ZDA in Izrael med drugim pazijo, da Iran ne bi dobil pomoči iz Rusije prek Kaspijskega jezera. Iranski minister za kmetijstvo pa trdi, da pomorska blokada ne vpliva na oskrbo s hrano, ker je Iran tako velik, da »je mogoče uvoziti hrano prek različnih meja«.
