Nekdanjega carigrajskega župana so aretirali 19. marca lani in je vse odtlej v priporu. V okviru sojenja, ki se je začelo danes, tožilci za opozicijskega politika, ki velja za glavnega političnega tekmeca predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, zahtevajo več kot 2000 let zapora.
Tožilstvo mu v 142 točkah očita vodenja korupcijske mreže, ki naj bi državo oškodovala za več milijard evrov. Obtoženih je skupno 407 ljudi, od teh jih je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa 105 v preiskovalnem priporu. Med obtoženimi so tudi Imamoglujev odvetnik, njegov tiskovni predstavnik in več novinarjev.
Sojenje poteka na sodišču v Silivriju, ki leži 80 kilometrov zahodno od Carigrada in je del zaporniškega kompleksa, kjer je zaprt 54-letni Imamoglu.
Ko je Imamoglu danes skupaj z mnogimi drugimi obtoženci vstopil v sodno dvorano, je izbruhnil glasen aplavz.
Sojenje so obsodile organizacije za človekove pravice, kot sta Human Rights Watch in Amnesty International, ki v primeru vidita instrumentalizacijo turškega pravosodnega sistema za odstranitev političnih nasprotnikov, kritizirali sta tudi poskuse utišanja širšega nestrinjanja v državi.
Imamogluja so aretirali na dan, ko je bil imenovan za predsedniškega kandidata glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP). Veljal je za enega redkih politikov, ki bi lahko na naslednjih volitvah, ki naj bi potekale leta 2028, premagali Erdogana.
Po aretaciji Imamogluja so Turčijo zajeli najbolj množični protesti po letu 2013, med katerimi so aretirali skoraj 2000 ljudi. Po lokalnih volitvah marca 2024, na katerih je CHP v številnih mestih premagala Erdoganovo vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), se je okrepil pritisk na CHP, petnajst njenih županov pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zdaj za zapahi.