Svet je postal multipolaren, nobena velesila ne dominira, tekmovanje med njimi pa ustvarja nepredvidljivo dinamiko, varnostna tveganja in klice k oboroževanju. Politična polarizacija se je skokovito povečala, v svojem poročilu o političnih tveganjih ugotavlja svetovalno podjetje WTW, to pa je pomembno, ker s seboj prinaša politično nestabilnost. Sicer pa je bilo leto 2025 vroče. Po napovedih med tremi najtoplejšimi, odkar merijo globalno temperaturo – skupaj z lanskim in predlanskim. Trend je jasen že nekaj časa.
Islandija (na fotografiji je Reykjavik), Irska in Nova Zelandija. To so v letu 2025 najmirnejše države po navedbah priznanega Globalnega indeksa miru, ki ga objavlja avstralski Inštitut za ekonomijo in mir. V povprečju pa je indeks miru padel že šesto leto zapored. Položaj se je poslabšal v 87 državah, izboljšal v 74. Dno lestvice je zgovorno in odraža dogajanje, ki smo ga spremljali vse leto. Prvič je na zadnjem mestu indeksa miru Rusija, pred njo takoj Ukrajina, čeprav je leto vendarle prvič prineslo resnejše pogovore o mirovnem načrtu pod taktirko ZN. V Gazi je oktobra začela veljati prva faza premirja. V Sudanu ga ni. To so tri najhujše vojne v letu 2025. Skupno so konflikti potekali v 59 državah, 78 držav pa je v njih sodelovalo zunaj svojih meja. Še dobra novica: Slovenija je na indeksu miru na devetem mestu.
Ameriški predsednik Donald Trump je brez dvoma oseba, ki je najbolj zaznamovala mednarodno in domače dogajanje v letu 2025. S carinami je izzval svetovno trgovino in dvostranske odnose, postavil pod vprašaj tradicionalno zavezništvo z Evropo, ki jo je prisilil v veliko povečanje obrambnih izdatkov, izražal apetite do ozemlja drugih držav, Venezueli grozil z vojaškim posredovanjem, skupaj z Izraelom napadel Iran in obenem poskušal po hitri poti končati nekatere zapletene vojne. Ker so bile Združene države dolgo časa dominantna globalna sila in porok mednarodne ureditve, je bilo pretres čutiti globalno.
Za Evropsko unijo je zahtevno leto. Zdi se, da počasi in zanesljivo izgublja status globalnega prvokategornika zaradi zaostanka v tehnoloških inovacijah, manjka strateških surovin in zapletenega procesa sprejemanja težkih odločitev. Evropski model socialne države je pred izzivi, prav tako javne finance številnih članic, Uniji pa manjka velikih voditeljev. Evropska komisija je bila sploh na udaru, doživela je vrsto neuspehov (težave s podpisom sporazuma Mercosur, zavrnitev zastave ruskega premoženja za posojilo Ukrajini, odstop od prepovedi bencinskih in dizelskih motorjev leta 2035, zastoj pri vprašanju migracij in azila, širitveni proces se ne premakne nikamor, afera Pfizer ...). Ena pozitivnih strani za EU je opazna pripravljenost Združenega kraljestva za tesnejše sodelovanje, EU pa je uspelo tudi ohraniti relativno enotnost pri podpori Ukrajini.
Umetna inteligenca v letu 2025 ni bila več samo tehnološka tema, postala je resno politično vprašanje. Ob koristnosti, ki jo predstavlja, so jasna tudi tveganja – za delovna mesta, za politične kampanje in demokracijo s širjenjem lažnih novic, dezinformacij in lažnih videoposnetkov, za varnost. Večina držav še nima zakonodaje, ki bi usmerjala uporabo umetne inteligence, se pa nanjo pripravljajo, z zahtevami po etičnem ravnanju, preglednosti in odgovornosti. Še letos izbrani novi vodja Katoliške cerkve, papež Leon XIV., je dejal, da se je treba vprašati, kako naj razvoj umetne inteligence resnično služi skupnemu dobremu, ne pa kopičenju bogastva in moči v rokah peščice.